Na levi strani je bila na zgornji oder prislonjena lestev in začela sem se vzpenjati po njej. Za mano je po lestvi prišla mlajša hčerka, ki je imela morda pet let (zdaj je stara 36 let), ko pa je prišla na vrh lestve, je padla in se razbila na tri dele. Pod lestvijo so obležali glava, ramena in roke v enem kosu, spodnjega dela in nog pa nisem mogla videti. Od nekod je prišla starejša hčerka, ki naj bi imela 13 ali 14 let (danes jih ima 43) in začeli sva iskati dele, da bi sestavili njeno mlajšo sestrico (ki je bila ob vsem tem še živa). Ker nikjer ni bilo nobene krvi in ker so bili koščki tako odsekani, je bilo videti, kot da gre za razbito porcelanasto punčko. Naposled sva našli vse manjkajoče delčke in hčerka je oživela. Ljudje so hodili mimo, a so bili le silhuete. Spomnila sem se, da bi bilo mogoče dobro obiskati zdravnika, da bi jo pregledal, če morda vseeno ni kaj narobe. To misel sem izgovorila naglas, prijele smo se za roke in šle.