Čeprav je zahodni del Montreala angleški, vzhodni del pa francoski, tod živi kar dve tretjini francosko govorečih prebivalcev in je takoj za Parizom največje francosko govoreče mesto. V Montrealu so že v preteklosti dosledno upoštevali francoščino, bolj kot v sosednjem Ontariu. Tam sicer tudi govorijo francosko, vendar v preteklosti otrok niso učili francosko, da bi se lažje vključili v okolje brez naglasa. Ko pa mlajša generacija ne uporablja več jezika, je le-ta hitro pozabljen. Vendar angleščina počasi spodjeda francoščino in ni več daleč čas, ko bo prevladala tudi v Montrealu. Tega pred domačini ne smete izgovoriti naglas, kajti oni so sveto prepričani, da se to nikdar ne bo zgodilo. Nevede, tiho in subtilno se angleščina vtihotaplja v njihov govor. Angleške beside, kot je recimo »trafic jam« (zastoj prometa), preprosto ‘pofrancozijo’ v jamer; poslati pošto, post a letter, oni rečejo »maller une lettre«, ne uporabljajo besede »parking«, vendar »stationnement«. Večinoma želijo biti bolj francoski kot Francozi sami. Prav tako je z besedo vikend, ki je strogo ne uporabljajo, ampak jim ‘fin de semaine’ zveni bolj domače, francosko. Nekaj besed imajo celo iz stare francoščine, kot je recimo za avto »char«, kar pomeni kočija. Taka francoščina, kot jo govore v Montrealu, je tudi za Francoze, ki prihajajo iz Francije, težko razumljiva.