Po zatonu egipčanske civilizacije in prihodu arabskih plemen v deželo ob Nilu je postal Egipt zapuščen in pozabljen. Šele Napoleonov bojni pohod v Egipt proti koncu 18. stoletja in njegova bliskovita zmaga nad turškimi Mameluki so ponovno prebudili zanimanje Evrope za staro egipčansko kulturo. Napoleon je poleg vojakov pripeljal tudi več znanstvenikov, arheologov, umetnikov in raziskovalcev, ki so se zapodili ob obrežju Nila in odkopavali ter razkrivali ostanke davno izginule civilizacije. Egipt je čez noč postal velik hit in različni svetovni muzeji so se kar tepli za najdene starine. Pri tem so imeli konzuli evropskih držav v Egiptu pomembno vlogo. Konzuli so bili že po službeni dolžnosti blizu podkralju Mohamedu Aliju, ki je v Egiptu vladal v imenu turškega sultana. Samo podkralj pa je lahko dal dovoljenje za uporabo zemljišča, kjer naj bi potekalo izkopavanje. Tudi naš Lavrin ni bil kar tako. Ker je nekoč uspešno posredoval v sporu, ki je nastal med podkraljem in sultanom in s tem Avstriji pridobil pomembne politične točke, ga je ta povzdignila v viteza in odlikovala z redom železne krone tretje stopnje.