Ljubljančani so se trgovcem več kot oddolžili za poraz na domačem igrišču ob začetku sezone. Varovanci Daliborja Damjanoviča v tej tekmi niso imeli nobene možnosti in že v uvodnih minutah je bilo jasno, da bo sledil nov poraz Škofjeločanov v domači dvorani. Za edino izenačenje na tekmi je takoj ob uvodu poskrbel Julevič, gostje pa so z delnim izidom 11:0 takoj pokazali, kaj je njihov namen. Scenarij je bil nato podoben tekmi s Šentjurjem, ko se po uvodnem zaostanku gostitelji niso uspeli vrniti v igro. Igor Jokič je bil v tem delu edini, ki se je vsaj dostojno meril z razigranimi gosti, ki so prikazali zares pestro košarkarsko znanje. Trojka Lebedinceva z zaključno sireno prve četrtine je še dajala nekaj upanja, toda kar 25 točk za uvodni del igre je bilo v domačem obroču preveč. Škofjeločani so igrali brezvoljno in predvsem brez povezanosti in domišljije, gostje pa so ob agresivnem pristopu znali izkoriščati visoko navezo Klepo–Krušič. Slednji se je v letošnjem drugem gostovanju na Podnu izkazal precej bolje kot v dresu Heliosa. Iz garderob so prišli gostje še bolj zavzeti, kot so bili v prvem delu. Domača ladja je vse bolj doživljala usodo Titanika, ko pa sta v 26. minuti Čajič in Radojević pod obroči zamenjala prvi domači centrski par Jokič–Julevič, se je že dalo slutiti, da je prišlo do predaje na domači klopi. To priložnost pa je precej bolje izkoristil Tomo Čajič, ki prihaja iz domače košarkarske šole, kot pa Dejan Radojevič, ki si kariero gradi pri edinem slovenskem evroligašu, preboj na pravo sceno pa si poskuša zagotoviti v Škofji Loki. Za zdaj le poskuša.