Nemanič je prepričan, da je tisti, ki se je mlad izuril v rokodelskih spretnostih, pozneje sposoben poprijeti za vsako ročno delo. A ne le da je prepričan, tudi sam dokazuje, da je tako. Izučil se je sicer za strojnega ključavničarja, vendar pa je v dvanajstih letih, ki jih je prebil v tujini, eno leto delal tudi v kovačnici, kjer so izdelovali predvsem dele za avtomobilsko industrijo. Ko se je vrnil v domovino, se je sicer zaposlil kot ključavničar, a se mu je kovaštvo tako priljubilo, da je postalo njegov konjiček. Vendar ni nikoli koval konjev, pač pa je izdeloval svečnike, vaze, ohišja za ure, zadnje čase pa predvsem različne luči iz bakra in železa.