O koralah sem prvič slišal v domači kopalnici, ko sem bil še majhen. Mama je nekaj iskala po predalih, škatlicah in šatuljah in pri tem govorila: "Katere koralde naj si zvečer, ko grem v teater, obesim okrog vratu?" Ali pa celo takole: "Kje so … kdo je videl moje koralde?" Spominjam se, da je v zvezi s "koraldami" zmerom zavladala panika. Ne samo takrat, kadar jih ni našla, ampak tudi, kadar jih je našla in se ni mogla odločiti, katere od precej številnih "korald" bi si obesila okrog vratu. Včasih se je vrvica strgala in frnikule so se raztresle po tleh kopalnice in vsi smo jih morali iskati, pobirati in preštevati. Dojel sem, da so "koralde" bele ali srebrnikaste frnikule, nanizane na tanko vrvico, in da bi sam temu rekel ogrlica. Zveze z morskimi koralami dolgo nisem našel, in mamine so bile sploh bele ali srebrne, in ne rdeče. A vendar je videti, da je izraz "koralde", ki se je nekoč uporabljal v pomenu ogrlice, prišel iz korale. Iz rdečih morskih koral so izdelovali ogrlice, zapestnice, razne obeske in okraske in videti je, da so zato korale dale ime vsem okrasnim obeskom za okrog ženskih vratov. Tako si izvor izraza za ženski nakit razlaga tudi taka avtoriteta, kot je dr. Miroslav Zei, v knjigi Življenje našega Jadrana; "Če govorimo o koraljah (takšna je bila slovenščina leta 1947, ko je izšla knjiga, op. p.), bo večini bralcev prišel na misel koraldni nakit, koraldna zapestnica in podobno." In zakaj so bile mamine bele, in ne rdeče? Ker niso bile iz koral, ampak iz drugih kamenin, od katerih se spomnim edino "ohridskih biserov", ki so menda izvirali iz Ohrida in so bili beli z nekakšnim kovinskim prelivom. In kolikor vem, tudi niso bili biseri, ampak navadni brušeni kamenčki.