Moje pisanje je zbiranje biserčkov. Realnost sprejemam skozi posebno pisateljsko perspektivo, lahko bi govorili o posebnem 'pisateljskem očesu' in sem nenehno na lovu za inspiracijo. V svoje romane nizam podobe, dogajanja, misli, vse, kar naberem v vsakdanjem življenju. Kot bi tkala preprogo ali izdelovala mozaik. Najprej je okvirna zgodba, okvir. Potem je le še zbiranje idej, lucidnih prebliskov, podob, slik, izrazov, besed. Na primer, zadnjič sva šla s fantom Slavišo z avtobusom na obisk k prijateljem. Kupila sem si čips in ga vso pot skrivaj grizljala Slaviša je motilo, da jem v avtobusu, a kadar se je obrnil stran, sem iz vrečke izvlekla krompirček in ga neslišno jedla. Ta, po mojem mnenju duhovit prizor, sem naslednji dan vstavila v Sviloprejko; mož in žena gresta skozi vas. Žena si kupi semenke...