naftalina, baterije, vžigalice, barva, izdelki za čiščenje, lug za beljenje, hidravlično olje za zavore, umetna gnojila, pesek – vse te stvari so vsebovale elemente, ki so bili potencialno eksplozivni. Asad Alah nam je pokazal, kako vsakega od teh izdelkov razstavimo in potem posamezne sestavine uporabimo pri sestavljanju bomb. Naučil sem se celo, kako lahko izdelam bombo iz lastnega urina. Eksplozive smo preizkušali zunaj, blizu ruševin na robu našega taborišča. Skoraj vedno smo uporabili le majhne količine, a smo merili hitrost eksplozije, da bi lahko izračunali, kakšen učinek bi bil s precej večjimi količinami. Slišali smo o tem, za katero stvar je najprimerneje uporabiti določen eksploziv. Asad Alah nam je na primer razložil, kako vržemo v zrak vlak, kam na tračnice moramo nastaviti eksploziv, da bo učinek čim večji, kako razstreliti avto ali zgradbo in kako prebiti blindirana vrata. Veliko nam je govoril o letalih. Te je bilo še posebej težko pognati v zrak, ker je na letališčih toliko varnostnikov. Najlažje je bilo spraviti na letalo semtex, ker ga je bilo praktično nemogoče zaznati. A ga je bilo tudi težko dobiti. Vendar so mnogi tekoči eksplozivi prav tako zelo uporabni. Vse stvari smo si zapisali v zvežčiče, ki so nam jih dali v taborišču, vendar se je od nas pričakovalo, da se bomo vse to naučili na pamet. Ko bo napočil čas za uporabo eksplozivov, pred seboj ne bomo imeli priročnika za usposabljanje. Nekega dne je eden od Kirgizov v šali polil kozarec vode na nekega drugega učenca, da bi slednji mislil, da je nanj zlil žvepleno kislino. Asad Alah je vso stvar videl in Kirgiza takoj postavil pred vrata. Uro kasneje je Kirgiz zapustil Darunto v smeri Pakistana. Asad Alah je imel prav, da je bil tako strog. Eksplozivi so tako nevarni, da bi vsakdo od nas lahko zaradi majhne napake pobil vse prisotne. Nekoč nam je povedal o nesreči, ki se je zgodila, ko je bil še sam na usposabljanju. Njegova skupina se je učila, kako se izdela nitroglicerin. Eden od rekrutov je poslušal le z enim ušesom in v trenutku, ko so se lotili dela, je preveč segrel svojo mešanico. Inštruktor je na vso srečo še pravočasno pogledal na termometer in videl, da je mešanica tik pred eksplozijo. V laboratoriju je bilo sedem ljudi in lahko bi vse pobilo. »Eksplodiralo bo!« je zavpil inštruktor.