V stari keltski simboliki in umetnosti, ki zajema čas od sedmega do enajstega stoletja, se svečnik primerja s pogumnim bojevnikom, kopje slavnega vojščaka pa poistoveti s kraljevskim svečnikom. Po običajih, ki naj bi izvirali iz antičnega obdobja Grkov in Rimljanov, devica na svoji poroki nosi v roki svečnik s prižgano svečo. Sveča ima faličen pomen, z njo nevesta na obredu zagotavlja, da bo kot žena vdano sledila možu. Zlati in srebrni svečniki so do 14. stoletja privilegij kraljev, saj predstavljajo moč in bogastvo. Svečeniki si v srednjem veku svetijo z medeninastimi, drugi smrtniki pa z bronastimi, železnimi in lesenimi svečniki. Z rezljanjem slednjih si v kmečkih domovih krajšajo večere gospodarji ali hlapci vse do 16. stoletja. Ohranjeni so po sistemu stiskalnice izdelani svečniki, ki omogočajo dvigovanje vpete dogorele sveče. Omogočali so dokaj varno razsvetljavo v hlevih in na senikih, kjer na kakšen prekuc takšnega svetila z živim ognjem raje niso pomislili. V šestnajstem stoletju doživijo veliko slavo umetelno oblikovani medeninasti svečniki, ker so žrtvovani – za domovino. Ne zaradi imenitnega videza, temveč vloge, ki jim jo nameni kraljica Elizabeta I., znana po svoji hladnokrvnosti in varčnosti pri upravljanju državne blagajne. Med angleško državljansko vojno ukaže pretopiti vse medeninaste svečnike v kraljestvu, da so lahko izdelovali medeninaste tulce za naboje. Po dobljeni vojni s Španijo, ko Anglija doživi velik gospodarski in duhovni razvoj, tulce znova pretopijo in izdelajo novejše oblike svečnikov. Med njimi namizne ter prenosne potovalne svečnike za uporabo na ladjah in v kočijah, ki jih v svojih delih omenja najslavnejši pisatelj elizabetinske dobe William Shakespeare. Z njimi sir Francis Drake kot prvi Anglež tudi prepluje svet. Kljub vsemu je iz tega obdobja ohranjenih malo svečnikov, predvsem srebrnih, saj so jih – tudi v kasnejših vojnah – skupaj z drugo srebrnino pretopili v kovance. Ko sredi 17. stoletja Angleži odkrijejo jekleno steklo, postanejo kristalni lestenci z okraski v obliki kapljic znamenje prestiža. Stenski in viseči svečniki s po trideset ali več vejami s premerom do poldrugega metra pa ponos slehernega bogataškega domovanja. Slovijo po zapleteni proceduri balansiranja, upoštevajoč težo in višino sveč, zgodba zase je prižiganje in menjava ugaslih sveč med slovesnimi večerjami. Na večjih dvorih je samo za te rituale, vključno s čiščenjem težkih medeninastih namiznih svečnikov, zadolženih vsaj ducat lakajev. Zaradi teže in priročnosti v primeru jeze ali strahu se svečnika oprime vzdevek morilsko orodje, saj ponuja veliko inspiracij za zgodbe na temo »sovražnika s svečnikom po glavi«. Na dvoru Ludvika XVI. se kot dodatek k pohištvu z rokokojskimi formami cvetlic in školjk uveljavijo pozlačeni asimetrični svečniki. Marijo Antoaneto navdušujejo visoki večramski svečniki, ki jih ni nikoli dovolj, saj želi, »da bi bilo pri večerji tako svetlo kot pri kosilu«. Šele viktorijanska doba s parafinskimi svetilkami in novo plinsko razsvetljavo naredi konec rabi svečnikov izključno za razsvetljavo.Revolucija v izdelavi svečnikov, ki postanejo cenovno dostopnejši, se zgodi leta l862, ko Aleksander Parkes izumi plastiko. Parkesine je tudi izraz za plastične svečnike, veliko prodajno uspešnico in – predmet dolge tožbe s spektakularnimi zasuki. Daniel Spill namreč leta l870 vloži tožbo proti izumitelju, ker naj bi mu ukradel patent. Leta l875 tožbo na sodišču dobi, Parkes pa s protitožbo leta l884 doseže vrnitev izumiteljskih pravic. Kljub cenejšim materialom ročno izdelan svečnik ostaja predmet prestiža. Med najdragocenejše primerke v zgodovini sodi zlat in srebrn v obliki hrastovega drevesa, ki ponazarja družinsko drevo nemške plemiške družne. Okoli leta l890 ga izdela kipar Lazarus iz Frankfurta. Na vsakem želodu je vrezano ime družinskega člana, visok je skoraj 80 centimetrov, slovi pa tudi po dramatični zgodbi. Naročnikova mlada žena, ljubiteljica umetnosti, je med dveletnim nastajanjem svečnika rada posedala pri mojstru. In zgodilo se je… z mojstrovim pomočnikom. Umetnina je bila prodana, vendar ne naročniku.Kovinski svečnik še danes predstavlja pojem nostalgične elegance, brez katere ni romantičnega obeda, slavnostna večerja je popolna le ob svečah, saj simbolizirajo svetlobo življenja. Zato je svečnik, starinski ali modni, obvezen tudi na silvestrsko pogrnjeni mizi. Pa čeprav plapolanja sveč ne nadzoruje ducat baročnih lakajev. stari keltski simboliki in umetnosti, ki zajema čas od sedmega do enajstega stoletja, se svečnik primerja s pogumnim bojevnikom, kopje slavnega vojščaka pa poistoveti s kraljevskim svečnikom.