Omenjene izraznosti in delovanja so v svojih bojih poskušali večkrat prikazati in uveljaviti tudi izbrisani v Sloveniji. Izbrisan Miran Bilek je umetnik, ki je že ob ustanovitvi društva (leta 2002) izdelal mozaik obrazov. Mozaična barvita plaketa je izbrisane spremljala na vseh akcijah in diskusijah ter bila prva in edina neposredna reprezentacijska praksa množine portretov izbrisanih in njihovih izraznosti. Sledila je še vrsta transparentov (belih in nepopisanih, prozornih, pa tudi z raznovrstnimi vsebinami) ter drugih upodobitev, predvsem pa akcij (pohod izbrisanih od Kopra do Ljubljane, akcija Združeno listje, zasedba TR3, vrsta akcij pred parlamentom, ulični teater pred sodiščem ob obravnavi izbrisanih, manifestacije in vsakoletno februarsko tedensko dogajanje v času obletnice izbrisa, gladovne stavke, predstava Izbrisani, d. o. o. ipd.).10 Čeprav smo v Sloveniji še zelo daleč od nekaterih praks, procesov in delovanj, ki jih iznajdljivo pričarajo uporniki iz dežel Latinske Amerike, pa je bilo dosedanje delovanje izbrisanih in gibanj pomemben socialni in politični potencial, edini, ki je opozarjal na planirane in udejanjene politike zatiranja v državi (še zlasti na politike izključevanja in brisanja ter na produkcijo vmesnosti), ki niso bile vezane le na izbris, ampak so negovale degradacijske ambicije za vso družbo.