Avtor: V Ljubljani bo mogoče spremljati razstavo, ki po ponudila vpogled v delo enega osrednjih protagonistov italijanske transavantgarde, gibanja osemdesetih let, ki sodi ob pripadnikih nemških Novih divjakov (Neue Wilden) ter drugih kolegov iz Evrope in ZDA v širši kontekst nove podobe oziroma reahabilitacije figuralnega slikarstva po prevladi različnih neoavantgard in abstrakcije. Gibanje transavantgarda je tesno povezano z imenom Achilleja Bonite Olive, še danes izrazito aktivnega kritika, ki je ob koncu sedemdesetih let (predvsem pa na Apertu 80 v okviru Beneškega bienala) kot prvi italijanski javnosti predstavil to smer in njene najpomembnejše predstavnike, Mimma Paladina, Enza Cucchija, Sandra Chio, Francesca Clementeja in Nicola de Maria. Smer se je zavzela za popoln prelom s poprejšnjimi konceptualnimi iskanji, njeni slikarji pa so začeli črpati iz ekspresionizma, metafizičnega slikarstva, informela idr. ter kmalu postali mednarodno vplivni. Tudi v Sloveniji, kjer so na pojav nove italijanske figuralike reagirali nekateri slikarji in predvsem Obalne galerije Piran, v katerih so od osemdesetih dalje predstavili večino omenjenih avtorjev. Mimmo Paladino, leta 1948 v kraju Paduli v bližini Beneventa rojeni slikar in kipar, eden najbolj uveljavljenih sodobnih italijanskih slikarjev, je denimo v koprski Meduzi samostojno razstavljal že leta 1983. Med letoma 1964 in 1968 se je šolal na umetniškem liceju v Beneventu; sprva, med prevlado konceptualizma, ga je pritegnila fotografija, njegov prehod v slikarsko figuraliko pa se je zgodil nekako v letih 1978/80. Na začetku osemdesetih je mdr. razstavljal v Baslu, Hannovru, Bologni, Londonu, na Pariškem bienalu, Bienalu v Sydneyju, na Documenti 7 v Kasslu idr., zelo veliko pa je - tako v Evropi kot onkraj Atlantika - razstavljal tudi kasneje in bil deležen večih pregledov (nazadnje je denimo za Občino Rim izdelal mozaik z zlatim ozadjem na temo rimske antične dediščine, ki so ga še pred odkupom konec lanskega leta predstavili na Trajanovih tržnicah). V zgodnjih osemdesetih se je začel posvečati tudi kiparstvu, instalacijam in grafiki. Paladinova umetnost temelji na risbi, na organskih formah in arhaičnih geometrijskih oblikah, na znakovnosti, na alegoričnih upodobitvah osamljenih, mirujočih in tihih figur ter na najrazličnejših mitologijah, iz katerih črpa. Ustvarja v rojstnem Paduliju.