Vedno je rada barvala, tudi stanovanje je vedno belila sama. Poloti se res vsega; tako je v veži izdelala mozaik, ki obiskovalca že pri vhodu pozdravi s cvetličnim vzorcem. Vpisala se je tudi v Hortikulturno društvo Lesce, da bi še bolj zapolnila svoj prosti čas, ki ga sicer ni nikoli imela preveč, vendar je prepričana, da mora človek storiti tudi kaj za svoj kraj. Tako skupaj z drugimi članicami zasaja korita, rožne gredice in sodeluje še v drugih akcijah za polepšanje Lesc. Ko je po upokojitvi imela več časa, je začela slikati. Vsako poletje razstavlja svoje slikarske izdelke hkrati z drugimi lokalnimi likovniki ob krajevnem prazniku; zelo lepa je bila tudi njena razstava Vilinske luči leta 2001, kjer je na eni od slik podnapis: Življenje je igra med kupom igrač, kdor vse zase jih hoče, postane berač. Upokojitev je težko pričakoval tudi mož Žarko. Tako bi imela več časa drug za drugega in za svoje dejavnosti, vendar je lani umrl, star komaj 59 let. Njena ustvarjalnost ji je pomagala prebroditi najhujši čas in tudi zdaj najde tolažbo v svojih konjičkih.