Slovenske novice bralca natančno informirajo o tipičnih lastnostih, ki naj bi jih ti imeli in o katerih so večinoma govorili (anonimni) sogovorniki z druge strani ceste. Seveda »ilegalci kradejo« (27/1). Ko so tukaj, se »vsakršen kriminal … razrašča« (9/1), čeprav je »med begunci največ tistih iz srednjega sloja, torej niso popolni reveži« (27/1). Zato je tudi povsem razumljivo, da se po pisanju Slovenskih novic »po nekaj dneh bivanja in oskrbe v domu« na pot v obljubljeno Evropo odpravijo »večinoma s taksiji« (27/1). Ampak nazaj h krajam, saj prebežniki »čez Slovenijo« potujejo tudi »z vlaki in ukradenimi avtomobili« (11/1). Vendar ne kradejo samo avtomobilov. »V samopostrežni trgovini Tuš je bilo s tujci precej zadreg. Zdaj najeti varnostnik posebej preži na zmikavte.« (9/1) Vprašate pa lahko tudi »ljudi iz Prosenjakovecev, kjer imajo prehodni dom za ilegalce. Kradejo jim perilo z vrvi« (22/1). Od kraje do nasilja je seveda le korak. »Čedalje več je vlomov in tatvin, katerih storilci so ilegalci in azilanti. In mnogi se upravičeno sprašujejo, kako dolgo bo treba čakati, da bodo postali nasilni do domačinov.« (27/1) Pravzaprav lahko rečemo, da je vse skupaj »mafijska veriga« (9/1), zato je povsem logično, da naj bi »cveteli … še drugi posli v povezavi z begunci, mamila zanesljivo« (9/1). In ker, kot je bilo enkrat že zapisano, »vsi begunci niso samo reveži, nekateri imajo precej pod palcem« (9/1), Slovenske novice poročajo tudi o tem, kako višek denarja porabijo. »Prostitutke s premožnejšimi tujci seksajo kar po klopcah,« (9/1) pripoveduje (znova) anonimen okoličan, za izjavo katerega je skrita nestrpnost pišočega. Menda gre »pretežno« za »Slovenke, ki so se kar za plankami onegavile« (9/1). S tujci, seveda. Onegavljanje poimenujejo z neologizmom »jebola« (9/1), ponesrečeno poroko med jebanjem (oprostite izrazu) in ebolo. Vsakršne bolezni so torej neizogibne, saj »zdaj prebiva na Celovški do 600 ljudi pisane etnične, kulturne, izobrazbene, starostne, zdravstvene slike« (9/1). »Seveda se predvsem zdravstveno šibkejši občani bojijo izbruha ebole ali kakšne druge epidemije.« (9/1) Logika razmišljanja je ta: »če si namenjen v dežele, iz katerih prihajajo begunci, te brez cepljenja ne spustijo tja. Kdo pa preverja begunce, ali so cepljeni?« (9/1) Virusi torej skačejo naokrog in vsakršno srečevanje s tujci je nevarno. »Še najbolj se srečujemo prav v trgovini,« (9/1) zato tudi klici k omejitvi prostega gibanja ilegalcev. In potem so se pojavile še stenice. »V domu so namreč odkrili stenice, ki se plazijo po zidovih, padajo na postelje in se zavlečejo v vsako poro stavbe, ki so si jo prisvojile.« (22/1) Bločani se temu ne čudijo, saj imajo izkušnje z begunci z Balkana: »Po Bloščici je plaval drek, domačinke so se bale za svojo čast, strah jim ni dal spati.« (23/1) Še več: begunci »so poleti iz bližnje okolice opazovali domačinke po vrtovih, da se niti po solato niso upale pripogniti, kaj šele, da bi se na dvorišču malce sončile« (23/1).