Zdelo se mi je potrebno, da te predpise nekako predstavim javnosti, česar sicer ne bi naredil, če ne bi ta tematika dobila tako široke javne pozornosti. Mislim, da je dobro, da na samem začetku teh razprav postavimo stvari v ustrezen pravni okvir. Še enkrat poudarjam: sedaj smo v pravni fazi reševanja tega spora. Improvizacije niso dopustne. Sedaj si ne moremo privoščiti domačnosti v teh postopkih ali pa kakšnega samozadovoljstva ali bližnjic. Sedaj moramo ravnati kot je treba, s potrebno metodološko neoporečnostjo. Kot vidite, zelo resno opozarjam na aspekte postopka v zvezi z izborom arbitra. Dodal bi pa še nekaj vidikov, ki se mi zdijo pomembni za razumevanje odločitve, ki bo potrebna v tej zvezi. Najprej, ta odločitev ni nujno omejena na razmišljanje o kandidatih, ki so tudi državljani Republike Slovenije. Slovenija ima vso pravico in vso možnost, da poišče kakšnega tujega državljana, če oceni, da bi ta bil primernejši. Kot veste, je nekaj podobnega predlagal poslanec Jelinčič. Mislim, da je ta predlog dober. Sicer se ne strinjam z razlogi, ki jih je navedel, ampak predlog, da bi pogledali tudi možne kandidate iz tujine, se mi zdi dober. Nadalje, vedeti moramo, da je arbiter sodnik. Se pravi, on mora ustrezati kriterijem sodne funkcije. Arbiter ni odvetnik Republike Slovenije v arbitraži, ampak je sodnik. Seveda moramo vedeti, da bo arbiter vpliven in učinkovit v okviru arbitraže, čim večja bo njegova teža kot strokovnjaka in človeka, ki je neobremenjen s kakšnimi političnimi ali drugimi vidiki, ki sicer lahko vplivajo na delo arbitrov.