Fizična aktivnost dokazano poveča preživetje. Priporoča se zdrava oziroma varovalna prehrana, dodatki antioksidantov in zmerno uživanje alkohola. Vendar so dokazi pomembni predvsem za redno fizično aktivnost, ki preprečuje razvoj in napredovanje demence in njenih predhodnikov. Tako so že leta 1988 v Avstraliji proučevali 1230 moški in 1572 žena starih nad 60 let in jih spremljali 14 let. Zmanjšanje uživanja alkohola (zmerno uživanje vina do 2 dcl dnevno) je izboljšalo prognozo za 34%, vsakodnevno vrtnarjenje pa za 36%. Vsakodnevni sprehodi so koristili moškim bolj kot ženam. Pokazalo pa se je tudi, da je bilo napredovanje demence hitrejše pri ljudeh s slabim delovanjem pljuč. Pri preiskovancih so določali količino iztisnjenega zraka iz pljuč. Pri nizkem iztisu (kronični bronhitisi) je demenca napredovala hitreje kot pa pri tistih z dobrim iztisom. Pokazalo pa se je tudi, da poleg zmernega uživanja alkohola, redne fizične aktivnosti pripomore k upočasnitvi napredovanju demence tudi zdravljenje depresije in izboljšanje pljučne funkcije. Rezultati te raziskave so opogumili raziskovalce, da so pristopili k novi raziskavi in spremljali ogrožene pri aktivnostih, kot so sprehodi, redna fizična aktivnost v klubih, vrtnarjenje, jogging, hoja po stopnicah itd. Ko so po treh letih opravili kontrolne analize, so ugotovili, da je pri nekaterih napredovala demenca Alzheimerjevega tipa (7%), 3% pa so nakazovali vaskularni tip demence. Ta tip demence pa je bil v primerjavi z ostalo populacijo, ki ni bila fizično aktivna, pomembno nižji. Primerjavo so izvedli tudi s primerjavo genetskih faktorjev kot tudi s socioekonomsko analizo vsakega posameznika.