Prvi je vprašanje časa. Američani se že dobro leto gredo prvi krog strankarskih volitev, v katerih izbirajo kandidate za volitve. V času, ko so nihali med tem, kdo je najbolj ustrezen, se je iztekla neskončna televizijska serija Sopranovih, Francozi so izvolili Sarkozyja, Tonyja Blaira je zamenjal Gordon Brown, mi smo izvolili Danila Türka, Rusi Putina in Medvedjeva, v Keniji pa so izpeljali predvolilno kampanjo, neregularne volitve in državljansko vojno. V Sloveniji se je med tem že začela predvolilna kampanja za jesenske parlamentarne volitve in se približujemo polovici predsedovanja EU. Demokratska stranka pa se še vedno ni odločila, ali bo njihov kandidat afriški Američan ali ženska. Prišel je peti marec 2008, pa smo še vedno tam, kjer smo bili petega marca lani. Od kod neki je prišla ideja, da so Američani preprost in prostodušen narod, ki ima rad hitre in prenagljene rešitve problemov? Ko so po osmih letih čakanja izsilili priznanje Kosova, se je na veliko govorilo prav o tem, da so na vrat na nos brezumno pohiteli s to nepremišljeno odločitvijo in spravili v težave pragmatično naravnano Evropo.