Zanimivi obveznosti, ki prav tako disciplinirata članstvo, sta, povsem v komunističnem slogu, samokritika in bratska korekcija. Člani so dolžni odkrivati lastne napake, ki jim preprečujejo popolno predanost nalogam organizacije, ter se javno obtoževati pred soverniki. Vernost morajo dokazovati tudi tako, da odkrivajo napake svojih bratov ter jim bodisi javno predlagajo poboljšanje ali zasebno o pomanjkljivostih posameznikov poročajo duhovnemu direktorju. Bratska korekcija, pomemben vidik discipline, torej pomeni, da člani Opusa Dei redno tožarijo drug drugega. Vsem članom je strogo zapovedano, kaj lahko berejo in česa ne, »grešne knjige« lahko preberejo le, če prej preberejo njihov povzetek s komentarjem, ki ga pripravijo v organizaciji. Sicer pa Opus Dei skrbi za svoj videz elitizma na vseh ravneh, saj izbira kandidate na podlagi akademskega uspeha in splošne inteligence, posamezniki s »fizičnimi pomanjkljivostmi« ne pridejo v poštev. To sicer ni nikjer zapisano, a uradno lahko kandidati zaprosijo za članstvo šele s sedemnajstimi leti, čeprav perspektivne posameznike »obdelujejo« že od prvega letnika srednje šole. Hutchison piše, da je Escriva kot najpomembnejšo dejavnost rednih in izrednih članov posebej izpostavljal pridobivanje novih moči. »Nobenega drugega cilja nimamo kot društvenega: oznanjanje, pridobivanje poklicev ... Oznanjanje je na