Dr. Danilo Türk: Kot vidite, takoj za besedama, da se predsednik do kandidatur opredeli, najdete besede "ter posreduje predloge potrebnega števila kandidatov". Recimo da so kandidati trije, potrebno število kandidatov je eden, potem se jaz do teh treh kandidatov opredelim in enega predlagam v odločitev. Četudi v nadaljevanju vidite, da lahko predlagam tudi več kandidatov kot je potrebno. Se pravi, v tem primeru bi lahko predlagal dva ali celo vse tri. Iz te dikcije ocenjujem, da je tako, da ima predsednik tu na voljo izbiro, da predlaga bodisi točno tisto število kandidatov, za katero gre, ali pa tudi več in prepusti končno izbiro državnemu zboru, kajti državni zbor je tisti, ki v končni fazi odloča. Te prakse mi nimamo v Sloveniji, zaradi tega tudi vam ne morem kaj več povedati. Mi nismo bili še v položaju, ko bi izbirali arbitre za neko arbitražo, ki bo dejansko odločala o sporu. Zaradi tega vam lahko dam samo neko logično razlago, ki je taka, kot sem jo ravnokar dal. Bi pa rekel v zvezi z izkušnjami, ki jih imam, tudi to, da, kot veste, je podoben postopek predviden tudi za izbor sodnikov ustavnega sodišča. Tudi tam je razpis, tudi tam sam iščem kandidate in potem predlagam v odločitev državnemu zboru, doslej vselej tisto število kandidatov, kolikor je izpraznjenih mest. Nikoli nisem predlagal več in prepuščal izbire državnemu zboru. Skratka, jaz verjamem, da je dober razlog za to, da se predsednik opredeli tako, da pomaga državnemu zboru s svojim lastnim izborom, da sam pove, recimo če so trije, katerega od treh želi predlagati. To je moje razmišljanje v tem trenutku, ampak seveda ne bi rad se zavezoval nekemu togemu pravilu v tej zvezi, ker bo seveda marsikaj odvisno tudi od tega, kakšni kandidati bodo prišli.