Očeta sem imela rada, včasih sem ga večkrat na dan poklicala po telefonu, pogosto sva šla v Tivoli ali na Rožnik, pa tudi z mamo sva se včasih na dolgo in široko pogovarjali, tako da bi se pravzaprav težko pritoževala. In vendar je bil najin dom prazen... Mama mi je sicer kupovala domače živali, da sem preganjala samoto, medtem ko se je ona intelektualno predajala in izživljala, vedno so bili v hiši tudi kakšni obiski, "krožki", ki so modrovali dolgo v noč, mama se je strokovno še bolj uveljavila, jaz pa sem odraščala, kaj pa!

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Očeta oče samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
imela imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
rada rad splošni prislov; nedoločena stopnja
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
večkrat večkrat splošni prislov; primernik
na na predlog; tožilnik
dan dan samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
poklicala poklicati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
po po predlog; mestnik
telefonu telefon samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
šla iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
v v predlog; tožilnik
Tivoli Tivoli samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ali ali priredni veznik
na na predlog; tožilnik
Rožnik rožnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
z z predlog; orodnik
mamo mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; tožilnik
dolgo dolg splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
široko široko splošni prislov; nedoločena stopnja
pogovarjali pogovarjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
tako tako priredni veznik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pravzaprav pravzaprav členek
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
pritoževala pritoževati glavni glagol; nedovršni, deležnik, dvojina, moški spol
In in priredni veznik
vendar vendar priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
najin najin svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, dvojina
dom dom samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
prazen prazen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Mama mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sicer sicer členek
kupovala kupovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
domače domače splošni prislov; nedoločena stopnja
živali žival samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
preganjala preganjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
samoto samota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
medtem medtem splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ona on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik
intelektualno intelektualno splošni prislov; nedoločena stopnja
predajala predajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
in in priredni veznik
izživljala izživljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
hiši hiša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
tudi tudi členek
kakšni kakšen vprašalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
obiski obisk samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
krožki krožek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
modrovali modrovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
dolgo dolgo splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; tožilnik
noč noč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
mama mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
strokovno strokovno splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
bolj bolj splošni prislov; primernik
uveljavila uveljaviti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
odraščala odraščati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
pa pa priredni veznik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2001
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar