Delodajalec mora torej zaposlenemu v primeru, ko se osebni podatki pridobivajo neposredno od njega, za kar gre tudi pri psihometričnem testiranju, sporočiti podatke o upravljavcu osebnih podatkov in o namenu take obdelave. Predpogoj vsake dobroverne obdelave osebnih podatkov je namreč prav v tem, da se posamezniku zagotovi možnost izvedeti za obstoj obdelave njegovih osebnih podatkov ter da se ga pravilno in izčrpno informira o namenu zbiranja. ZVOP-1 ne definira izrecno, katere so »posebne okoliščine zbiranja osebnih podatkov, da se zagotovi zakonita in poštena obdelava osebnih podatkov posameznika«, zaradi katerih je treba posamezniku v primeru neposrednega zbiranja osebnih podatkov sporočiti tudi dodatne informacije v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov, prav tako pa iz določb 19. člena ZVOP-1 tudi ni jasno razvidno, na kakšen način je posamezniku treba zagotoviti predpisane informacije. Ob upoštevanju dejstva, da je temeljito informiranje posameznika predpogoj za pošteno in zakonito obdelavo osebnih podatkov, je posamezniku, ki to zahteva, vedno treba dati vse informacije, ki jih predpisuje 19. člen ZVOP-1. Dajanje popolnih informacij po drugem odstavku te določbe pa je še zlasti potrebno v primeru, ko se osebni podatki obdelujejo na podlagi osebne privolitve posameznika ali na podlagi pogodbenega razmerja ter bodo njegovi osebni podatki na tej podlagi posredovani tudi drugim uporabnikom osebnih podatkov, poleg tega pa tudi takrat, ko bo posameznik v primeru, če ne bo prostovoljno posredoval določenih svojih osebnih podatkov, zaradi tega lahko trpel določene posledice. Iz naštetih primerov je razvidno, da je tudi pri presoji, ali so podane posebne okoliščine zbiranja podatkov, treba pri obdelavi osebnih podatkov upoštevati načelo poštenosti in dobre vere.