V ozadju nekega šolskega neuspeha se lahko skriva veliko stvari, je prepričana dr. Livija Knaflič in poudarja, da je najprej treba ugotoviti vzroke za to. Otrokom zelo veliko pomaga že to, da se starši zanimamo za njihovo šolanje, se z njimi pogovarjamo o tem, kaj se je dogajalo v šoli, kaj so se novega naučili; že s tem bo otrok obnavljal novo snov in jo utrjeval v spominu – tako mu ne bo treba predolgo sedeti za zvezkom ali knjigo. Ko se starši z otrokom pogovarjamo o šoli, mu s tem sporočamo, da je šola pomembna in s tem postane pomembna tudi otroku. Dr. Knafličeva pravi, da starši veliko naredijo že s tem, da otroka poslušajo, ko jim bere. To je tudi priložnost za pogovor o tem, kaj se je dogajalo v šoli. Izraženi skrb in pozornost že dvigneta motivacijo otroku za šolsko delo. Ne sme pa biti ta skrb preveč stroga, omejevalna ali celo kaznovalna. Najhujša kazen za otroka, ki ima nekaj več težav v šoli, je to, da mu starši ukažejo, naj gre v sobo in se uči. Takšni otroci imajo namreč slabšo koncentracijo in jih zato vsaka najmanjša stvar zmoti. Takšno učenje seveda ne more biti učinkovito.