Z okrevanjem je v njej vse bolj naraščala želja po dejavnostih. Vedela, da je osnovnošolska izobrazba premalo, zato si je želela končati še srednjo. V šoli si je želela samo najboljših ocen in uspehov, toda ko se je učila, so se ji zaradi nesreče pojavljali glavoboli. "Zdravniki so mi rekli, naj grem v tem primeru spat ali pa na zrak. Če sem šla v posteljo, je bilo še slabše, ko pa sem potem šla v naravo, je bilo takoj v redu. Sveži zrak, rekreacija in sproščanje so mi dali neverjetno pozitivno energijo, s katero sem prebrodila posledice nesreče. Ker časa nisem imela na pretek, sem v premorih med učenjem tekla, s tem pa sem počasi dobivala kondicijo."