Zdaj pa še nekaj o številkah in o tej dilemi, o tem koliko prevzemamo alocirani dolg. Tukaj je bila ena od tem lanske januarske seje parlamenta tudi že to. Tam smo govorili o tem problemu in takrat je bil dan mandat delegaciji, da lahko gre v aranžma, kjer bo Republika Slovenija do tujine dolžnik v tem celotnem znesku. V skladu s podatki, ki jih imate prezentirane v obrazložitvi, je rečeno, da bo pač Slovenija prevzela 822 milijonov dolarjev obveznosti. Pri tem gre tako za obveznosti iz nezapadlih glavnic, kakor tudi iz zapadlih glavnic in zapadlih obresti, se pravi, to ni samo dolg, ampak gre tudi za zapadle obresti. Če hočemo izračunati, kakšen procent celotnih obveznosti do tujine s tem prevzemamo, moramo to številko pač deliti s številko 5.5 milijard dolarjev, ker je dolg 4.396 plus zapadle obresti 1 milijarda 180 in ta procent pač je 14.7 procentov. Od teh 822 milijonov se nanaša 488 milijonov na alocirane obveznosti in 334 milijonov na nealocirane, podatki so v tabeli. Pri tem moram reči, da je teh 488 alociranih obveznosti sestavljeno iz treh kategorij. Eno so zapadle glavnice 65 milijonov, zapadle obresti 74, nezapadla glavnica 349 in podobno pri nealociranem dolgu, skratka, ti podatki so jasni. Če hočemo to številko, za katero je bilo vprašano, koliko nealociranega dolga, pod predpostavko, da prevzemamo 822 milijonov obveznosti, je ta številka 257 milijonov dolarjev, in to pomeni manj kot 25% nealociranega dolga, se pravi, to je pač zelo konkreten odgovor glede teh številk. Podatki so iz te dokumentacije, noben podatek ni nov.