Ko je torej 1. februarja lani Arnela telefonirala domov, je starša zaskrbelo, kaj se spet dogaja. Kot je v svojem zagovoru povedal obtoženi, sta šla s stricem v stanovanjski blok na Rašiški, kjer jima je eden od stanovalcev povedal, kjer hči stanuje, in tudi, da jo fant pretepa. Zmenila sta se, da bo na Elvirjeva vrata pozvonil stric, sam pa je ostal eno nadstropje više. Stric je stopil v stanovanje, obdolženi pa je čakal na stopnišču. Kot trdi, je nenadoma začutil udarec, potem pa zagledal Elvirjevega polbrata Dejana, poleg pa njegovega prijatelja Miralema B., ki ga je tako močno udaril s palico, da mu je zlomil kost na roki. Razjarjen je odvihral v stanovanje, kjer sta se začela prerivati z Elvirjem, da ju je šele stric zvlekel narazen. Nato je stekel iz bloka in čez park, ker je nameraval domov, a so mu drugi sledili. Obdolženi trdi, da je imel Elvir v rokah nož, Milarem pa palico, zasledovala pa sta ga še Dejan in Alekso A. Ustrašil sem se, da me bodo ubili, izvlekel sem pištolo in ustrelil v tla, pa so še kar šli za menoj. Spet sem ustrelil v tla, potem pa se je Elvir prijel za nogo, drugi pa so se razbežali. Ne vem, zakaj sem s seboj vzel pištolo, ki sem jo pred leti kupil v Bosni. Vem pa, kaj bi bilo, če je ne bi ubili bi me. Streljal sem, da bi jih odgnal, in ne, da bi jih napadel, se je zagovarjal obtoženi. Trditve oškodovancev iz preiskave, da jim je grozil s pištolo že na stopnišču, je zavrnil. Šefik Hadžipašić je dejal, da hči zdaj živi doma, Elvir in Dejan pa družini še vedno grozita, da ne more živeti v miru. Sojenje se bo nadaljevalo februarja z zaslišanjem oškodovancev in drugih prič.