Sestra Irena pa, ki je prišla prej iz šole, je mamico čakala v garsonjeri, a je na žalost ni več dočakala. "Saj nisem nič videla, nič slutila. Nekaj minut čez drugo uro je bilo, mamica bi že morala priti s šihta. Doli v pritličju je bilo slišati nekakšno pokanje, mislila sem, da otroci petarde mečejo, kmalu zatem so prišli na vrata policisti in mi povedali, kaj se je zgodilo. Pripeljali so se sorodniki: stara mama, stric in teta. Tolažili so naju in naju mirili, saj sva bili čisto iz sebe, do konca obupani. Potem so naju odpeljali k sebi domov. Suzana je šla s stricem čez nekaj dni po najine stvari v stanovanje, da sva imeli kaj obleči, jaz nisem hotela zraven. Joj, kako mi je hudo, kako rada bi vse to čimprej pozabila."