none, oklepnike ali learjete namesto prepotrebnih operacijskih miz, muzejskih eksponatov, akustičnih dvoran, teatrske tehnologije, šolskih pomagal ali knjižnic; da bomo povsod – v Strassbourgu kakor v Ljubljani, v Rimu kakor v in mnogo duhovnikov. Nihče ni not misli, razuma, miru, strpnoGorici – suvereno uveljavljali ugovarjal, celo duhovnikom je bi- sti, sožitja, spodbujevalec izobrazenakopravnost svojega jezika, la pridiga všeč. To pridigo bom, be, šolstva, pisave, demiurg nacioako Bog da, na kratko sestavil v nalne književnosti in knjige, ko nehlapčevsko soživljali z angleščino ali italijanščino, koristili s truomenjenih treh jezikih in jo po- nas iz svojega pionirskega časa goreče opozarja, da so smiselna črka, dom priznojene jezikovne pravislal Vaši milosti, da se natisne. ” ce, skrbeli za rabo, rast in prihodMorda se bodo zdele komu te be- beseda, prevod ali natis hrbtenica nost slovenščine v sede le zaprašeni odmev davne, vsake kulturne biti, duhu znane modropredpotopne preteklosti, zgodbe osišče tako nacionalsti Wilhelma von o nekem dušnopastirskem obisku nega kot civilizacijHumbolta: “Prava na slovensko-italijanskem limesu, skega napredka in da domovina je v resnici ki so ga, kakor celotno fevdalno bi se morali zato štejezik. ” Šele to bo – z Evropo XVI. stoletja, do temeljev vilčno neravno krevsem spoštovanjem pretresali verski boji med katoliča- zovski Slovenci veza doprsje, ki ga dani in protestanti, “papežniki” in liko bolj otipljivo, nes odkrivamo – naš “luterani”. In morda bo kdo zato spoštljivo in ne le resnični spomenik sklepal, da Trubarjev goriški po- deklarativno zavzePrimožu Trubarju. stanek nima kaj posebnega opra- mati za lastno kultuNovembra 1563, poviti z današnjostjo, s slovenskim ro, če želimo še natem ko je tu in v doali vsakršnim osebno-nacional- prej dihati kot namovanju Eckovih za nim bitjem in žitjem v zdaj rod, manjšina ali ozagoriško stolnico prepovsem drugačni, demok- identitetno bil štirinajst plodnih ratični, laični, schengen- veščeni posamezdni, je pisec prve slosko odprti Evropi ali v trž- niki. venske knjige spet no svobodnem, internet- In aktualno je nenazajahal svojega osliča no globalnem svetu tretje- zadnje še Trubarjevo Prof. Miran Košuta med govorom (foto JMP) in odrinil čez Vipavjezikovno očetovstga tisočletja. sko dolino na KranjPa ni tako. Kajti Trubar, vo, njegova nesmrtnjegova osebnost, delo, na zaljubljenost v slovensko ma- Alpami in Jadranom. gi, jeziku, večjezičju, medetnične- sko. Rovarjenje njegovih katomisli, stremljenja, nazori terinščino, ki ga ni ogradila za plo- Zato mu zdaj, ko mineva okroglo mu dialogu, strpnosti, miru, liških zoprnikov, ki so se zbali luteranske okužbe v samem mejso boljkokdaj živi, sodobni tovi kake nacionalistično jalove poltisočletje od njegovega rojstva, sožitju. in tvorni prav danes in jezikovne samozadostnosti, mar- povsem upravičeno postavljate tu In naj bo ta spomenik tudi naša nem srcu oglejskega patriarhata, prav tukaj: v Gorici, Trstu, več ga v sozvočju z zlobčevskim v Rubijah spomenik. Prvi ste, ki nema, a kakor bron trdna, ne- je kmalu doseglo svoje. “Nekateri Čedadu, ob samo upravno načelom “Biti moramo odprto je- mu v nekdanjem italijanskem za- skaljiva obljuba Trubarju same- goriški duhovni in menihi so s pobivši, a psihološko in kul- dro! " pogumno oradovedila za mejstvu namenjate obeležje te vr- mu: da ne bomo hlastali le po de- močjo in pod varstvom Maracca, turno še zmeraj živi ita- svetovljansko večjezičje, za govo- ste, potem ko ste z njegovim ime- narju, uspehu, slavi, videzu in ma- namestnega škofa in generalnega lijansko-slovenski meji vz- rice bližnjih in daljnjih sosedov v nom Goričani že oplemenitili so- terialnih dobrinah kakor loboto- vikarja oglejskega patriarha v Viddolž pretočnega stičišča razponu od latinske lingve franke vodenjsko ulico in mestni licej. Za mirani sužnji kapitala, ampak mu, in papeškega legata na DuTrst, kjer se je med leto- gojili tudi presežno, duhovno in naju, obdolžili pobožnega vrlega tevtonskega, ma 1524 in 1542 trikrat etično v nas; da ne bomo po- gospoda s Thurna, njegovo miloromanskega zapovrstjo mudil nepri- stavljali “imeti” pred “biti”, poli- stno knežjo soprogo in mene pri in slovanskemerno dlje, prepeval v tike pred narod, evropejstva pred rimskem cesarskem veličanstvu ga. stolni cerkvi, živel na slovenstvom in zaradi dosežene ter tudi dosegli ukaze za gospoda Aktualna je dvoru škofa Bonoma, raz- državnosti ali uresničenega unijst- upravitelja Dornbergerja v Gorici najpoprej Trupravljal z njim o Vergilu, va tokraj ali onkraj Soče pozabili, in gospoda Lanthierija, naj me barjeva vera, Erazmu in Kalvinu v vseh kdo smo, kam gremo, kaj govori- ulove in zapro, če še kdaj pridem njegova zatreh krajevnih jezikih, mo, temveč vsemu harmonično v grofijo Goriško. ” Primož Trugnanost v Absolutno, bral svojo prvo mašo, pri- pripisovali ustrezen pomen in bar, prav tisti, ki se je s ponosom njegova “lakata” in digal slovensko v mest- tako kosovelovsko ohranili tudi v podpisoval “pridigar rubijskega žeja po pristnem, nenih cerkvah, spoznaval času naraščajočega univerzalizma gradu”, je bil tako za vselej izgnan posrednem, od zlata protestantske ideje, po- “svoj lastni obraz”; da ne bomo v od tod. In ne le to: nedolgo zatem, in blišča neoskrunjesvojil misel o prevajanju imenu mamona, dobička, prag- leta 1597 in 1599, so njegove in nem dialogu s tranbiblije v materinščino in matizma in gospodarske moči druge slovenske protestantske scendentnim, ki jo tako izzorel v vsestransko vničdevali kulturo, zasramovali knjige celo zaplamenele na prisredi potrošniških razgledanega evropskega intelektualno delo, nalagali davke morskih inkvizicijskih grmadah v plitvin današnjega razumnika ter prvega slo- knjigam, plačevali pedagoge manj Devinu, Gorici in Gradišču ob votlega kapitalskega venskega pisatelja, za ta od pometačev in kupovali raje ka- Soči. materializma lahko Trst ni TruToda danes popravlja posodobljeno tolbar danes nemeza zgodovine mačimo tudi kot imensko vrenekdanje krivice. In splošnejše, ne samo den niti voTrubar je zopet tu. V religiozno zavzeDoprsni kip Primoža Trubarja (foto JMP) gala. V brk podobi in duhu. Bolj manje za človekovo vsemu šiživ, klen, čislan in doduhovnost, za slehermač kakor kdajkoli nikovo etičnost, za tisto skrivnost- do nemščine, italijanščine ali hr- rokoustenju o pristaprej. Na vseh nas pa sta no, neulovljivo presežno v naših vaščine. Tako je tudi tu na Rubijah niški odprtosti, kozTrubar povsem naravno, danes bi mopolitizmu in evrozdaj beseda in dejanje, telesih, možganih, dušah. da postanejo njegove Aktualna je Trubarjeva zapisanost temu dejali multikulturno razgle- regijski poklicanosti misli in prizadevanja narodu, sicer minljivemu ideo- dano, pridigal “nemški, slovenski te deželne prestolničedalje bolj meso in loškemu konstruktu poznejše ro- in laški”, saj je že zgodaj spoznal, ce. kri. Samo tako bo mantike, ki pa dandanašnji še zda- “da je” – besede so Kosovelove – A kakor bi, čeravno namreč čez petsto let leč ni izčrpal pogonske sile svoje- “slovenski jezik drugim enakovre- počaščen, najbrž vzkPrimož Trubar tu v Ruga vezljivega idejnega goriva, saj den, da je last naroda, ki je sicer liknil ob tej čarni brobijah še vedno dose v epohi valjarskega amerikaniz- majhen, a individualen, dvignil nasti sohi sam upodomačin in ne zgolj nema obratno vse bolj izrisuje kot ga je iz molka našega krepkega bljenec, tisti Trubar, mi, pozabljeni, brerešilno identitetno sidro, oaza ko- kmečkega ljudstva v pisateljski je- ki je dosledno grmel zimni kip. Dajmo mu lektivne posebnosti, različnosti, zik. /... / In narod je spoznal, da je čez zidavo nepotrebnih svetišč ali očetu narod. ” dihati, živeti in zelenesvobode. ti. Dajmo sebi in njeAktualen je prav tako tudi Trubar Mar si ob vsem naštetem lahko za- cerkovniku zameril, Radoš Bolčina (foto JMP) mu “stati inu obstati”! kulturnik, branilec globljih vred- mišljamo kaj bolj modernega, ko- da ni namesto fresk in kipov za domačo cerkev sv. Jerneja kupil raje “ene štiri voli /... / inu tim bozim sosedom dal, da bi ž njimi bili orali, suje otroke živili”: naj bo ta spomenik predvsem znamenje! Znamenje naše predanosti vsemu tistemu, kar Trubar pooseblja, predstavlja, sežema. Znamenje naše zvestobe njegovim bistvenim, človekotvornim, vselej aktualnim vrednotam: duhovnosti, narodu, slovenstvu, kulturi, knjiga organsko bolj vtkanega od Trubarja v vezenino sodobnega slovenstva in evropstva? Res. Veliki dolenjski reformator je bil Evropejec na kvadrat in državljan sveta že davno pred Evropsko unijo, Brusljem ali Schengenom, in mnogo večji naprednež, človek meje, glasnik manjšin ali utelešeni medkulturnik od marsikaterega današnjika, ki poseljuje – sosedu zaklobčen – to slano-sladko, peklensko-nebeško mejišče med