Najprej bi morala vlada prek proračuna odrediti denar za pripravo letošnje sezone. V tem smislu zelo pozdravljam prizadevanja ministrstva za turizem, ki je vložilo nekaj amandmajev v skupščinsko razpravo o republiškem proračunu. Ti amandmaji naj bi omogočili turističnemu gospodarstvu v najkrajšem času nekaj denarja v obliki kreditov za pripravo sezone. Druga naloga je, da čim bolj poskrbimo za domačega gosta in mu z najrazličnejšimi ukrepi kreditne politike omogočimo, da si bo sploh lahko privoščil počitnice doma v Sloveniji. Na sejmu AA se ne bi mogli ravno preveč pohvaliti s ponudbo domačih, slovenskih kapacitet. V preteklih letih je v tem času Slovenija že vrvela od šolskih izletov. Danes zjutraj pa poslušam na radiu tožbe, kako mnogo šol ne more več organizirati izletov za otroke, ker starši preprosto nimajo denarja. Domači gost je vedno zapolnil dobro tretjino naših kapacitet, zato me je strah, da ga letos ne bomo imeli za prvega in najvažnejšega gosta. Vemo, koliko imamo brezposlenih, koliko ljudi je na čakanju in koliko jih prejema minimalni osebni dohodek in vsi ti si verjetno dopusta ne bodo mogli privoščiti. Močan bo tudi izpad gostov iz drugih republik. Tretja težava se suče okoli promocije. Menim, da bi morali tisto malo denarja, ki ga imamo, investirati predvsem na turistični trg severne Italije, ki žal daje predvsem avgustovske goste, v Avstrijo, južno Nemčijo in mislim, da je popolnoma v senci marketinških prizadevanj ostala sosednja Madžarska. Z vojaškimi operacijami na Hrvaškem in v Srbiji je Madžarom ostala Slovenija to leto praktično edina pot do Jadranskega morja, na slovensko in istrsko obalo. Razen tega pa bi morali tisto malo razpoložljivega denarja vložiti v natis racionalnega, z željo po obisku Slovenije usmerjene globalne turistične »legitimacije«, ki bi morale biti na voljo vsem poslovnim hotelom, izvozno-uvoznim podjetjem doma in predvsem v tujini, na mejnih prehodih, avtobusnih postajah, gostilnah v obmejnem pasu in še ponekod.