So trenutki v življenju, ko smo si z družino bliže, in trenutki, ko je stika med posameznimi člani družine manj. Pa ne da bi jih pretrgali, le nekaj več časa zase potrebuje kdo. Prav mladostniki začnejo odkrivati svet okoli sebe in se zbliževati z drugimi, pri tem pa družino postavljajo na stranski tir. Še vedno pa je prav družina tista, ki da smernice, pokaže pravo ali napačno pot in mladega človeka usmerja z nagrajevanjem in kaznovanjem, čeprav najstnik tega vedno ne občuti in ne razume tako. Za otroka je lahko kolo premajhno, iskrena pohvala očeta ali mame v pravem trenutku pa zna biti vredna več kot gora zlata. Z mladimi smo se pogovarjali o tem, kdaj se počutijo doma sprejete, ali jih kdaj pohvalijo in ali si kdaj doma povedo, da se imajo radi.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
So biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
trenutki trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
življenju življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
ko ko podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
z z predlog; orodnik
družino družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
bliže blizko splošni prislov; primernik
in in priredni veznik
trenutki trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
stika stikati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
med med predlog; orodnik
posameznimi posamezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
člani član samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
družine družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
manj manj splošni prislov; primernik
Pa pa priredni veznik
ne ne členek
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
pretrgali pretrgati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
le le členek
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
več več splošni prislov; primernik
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zase zase povratni zaimek; tožilnik, navezna naslonskost
potrebuje potrebovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kdo kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
Prav prav členek
mladostniki mladostnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
začnejo začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
odkrivati odkrivati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
svet svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
okoli okoli predlog; rodilnik
sebe se povratni zaimek; tožilnik
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zbliževati zbliževati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
z z predlog; orodnik
drugimi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, orodnik
pri pri predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
družino družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
postavljajo postavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
stranski stranski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
tir tir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Še še členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prav prav členek
družina družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
tista tisti kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
da dati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
smernice smernica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
pokaže pokazati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pravo pravo splošni prislov; nedoločena stopnja
ali ali priredni veznik
napačno napačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
pot pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
mladega mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik
človeka človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
usmerja usmerjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
z z predlog; orodnik
nagrajevanjem nagrajevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
kaznovanjem kaznovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
čeprav čeprav podredni veznik
najstnik najstnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
občuti občutiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
ne ne členek
razume razumeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
Za za predlog; tožilnik
otroka otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
kolo kolo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
premajhno premajhno splošni prislov; nedoločena stopnja
iskrena iskren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
pohvala pohvala samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
očeta oče samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
mame mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
pravem pravi splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
trenutku trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
zna znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
biti biti pomožni glagol; nedoločnik
vredna vreden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
več več splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
gora gora samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zlata zlato samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Z z predlog; orodnik
mladimi mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pogovarjali pogovarjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
o o predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
počutijo počutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
doma doma splošni prislov; nedoločena stopnja
sprejete sprejet deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pohvalijo pohvaliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
in in priredni veznik
ali ali priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
doma doma splošni prislov; nedoločena stopnja
povedo povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
radi rad splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Revije
naslov: Vestnik
avtor: neznani novinar