Organizatorji so prireditev dobro pripravili. Med okoli 700 gledalci, kar je manj, kot se jih običajno zbere na otvoritvenih ljutomerskih velikonočnih dirkah, je bilo tudi več visokih gostov, županov in celo visoki predstavnik ameriške vojske. Prireditev je potekala pod vodstvom predsednika KK Ljutomer mag. Janka Slaviča in ljutomerskega župana Jožefa Špindlerja, sicer tudi velikega prijatelja konj in včasih izvrstnega sodnika na kasaških dirkah. Med obiskovalci smo srečali več prekaljenih kasaških »lisjakov« iz Ljubljane, Krškega, Šentjerneja, Komende, Maribora, Lenarta in Brda, ki so prijateljsko poklepetali z gostitelji in razmišljali o usodi letošnje kasaške sezone. V zraku je visela tudi odločitev kmetijskega ministrstva, ki je podelilo koncesijo za organizacijo dirk in vodenje vseh ustreznih evidenc Kasaški centrali Slovenije, pod okriljem katere deluje večina klubov in društev. Posebnih komentarjev v zvezi s tem ni bilo, nekateri ljutomerski funkcionarji pa so odločno povedali, da bodo ne glede na odločbo izvedli letošnji program vseh desetih prireditev in da so zanje tudi zbrali finančna sredstva. Letošnja sezona bo za Ljutomerčane jubilejna, saj praznujejo 130-letnico prirejanja kasaških dirk na Slovenskem. To je pomemben zgodovinski jubilej za državo in za slovenski šport nasploh. Zato jubilej ne glede na zadnja dogajanja v kasaštvu ni in ne more biti zgolj ljutomerski, pač pa tudi slovenski. Ponosni smo namreč lahko na 130-letno tradicijo kasaških dirk, s katerimi smo se že v preteklosti ponašali v evropskem prostoru. Zato so organizatorji storili povsem prav, da so v prvem letošnjem tekmovalnem biltenu predstavili kratko zgodovino dogajanja. Iz nje za naše bralce povzemamo, da so začeli Prleki vzgajati vzdržljive in plemenite konje že pred 150 leti in da so jih še zlasti utrjevali v vzdržljivosti in hitrosti. Plemeniti konji so Prleku vlivali ponos in zanos, posestniki na Murskem polju pa so med seboj radi tekmovali na različne načina. Tako so se 12. septembra 1874 pomerili s svojimi iskrimi konji na cesti od Križevca do Ljutomera. Najstarejši podatek o prvih ljutomerskih dirkah pravi: »V Ljutomeru se je ustanovil odbor 15 članov, ki bo 12. 9. 1874 priredil kasaške dirke.« Ohranjeno je tudi sporočilo o nekaterih pripravah za to prireditev; na prošnjo Augusta von Schenkla je prispevala okrajna blagajna 10 goldinarjev za nagrade. Zapis o samem tekmovanju pa je prav kratek: »Po podelitvi nagrad konjerejcem se je pričela enovprežna kasaška dirka, ki se je je udeležilo 25 enovpreg. Dirkalna proga je bila dolga 2000 sežnjev in jo je prevozilo 23 tekmovalcev v 9 do 14 minutah brez nezgod«. Tako je bilo torej na prvih dirkah pred 130 leti in kratek zapis o tem je mogoče najti tudi v arhivskih virih (Pferdezeicht Marburger Zeitung, 18. 9. 1874). Dogodek, vreden dostojnega zgodovinskega spomina in dobro izhodišče za današnji čas.