Seveda je Maribor malo ali skoraj nič kriv za ta poraz. Lobiranje pri tako pomembnem projektu, kot je nova tovarna BMW, zanesljivo presega vsak, še tako prosvetljen, iznajdljiv in vztrajen lokalni krog. Če bi hotel Tam resneje sodelovati v dirki, bi moralo vse skupaj dobiti značaj nacionalnega projekta. Pretiravanje? Skoraj ne, kajti v novem obratu naj bi dobilo delo kakšnih 6500 ljudi, če pa zraven prištejem še vse druge, ki so tako ali drugače povezani z delovanjem take tovarne, se številka povzpne na vsaj 10 ali 15 tisoč. Če to ni mačji kašelj za 33 mest v Nemčiji, potem ne bi smel biti niti za Maribor in z njim vso Slovenijo. Pa je bil, kajti vse ali večino dela prepustiti recimo sploh ne nesposobni upravi Slovenske razvojne družbe je preveč očitno podcenjevanje. Lobiranje pozna več nenapisanih kot zapisanih pravil. Po temeljito pripravljeni ponudbi, ki dokaže, da se ve, kako se stvari streže, nastopi politika. Ko se v poslu pojavijo pomembni predstavniki državne oblasti (kar velja za Slovenijo), pridobi pomen tudi ponudba. Slovenska se ni nikoli potrudila do takšne ravni. Zakaj bi se hodila klanjat v svetovljanski München?! Ko bi se, bi morda z nekaj več upanja zmogli vsaj do polfinala, ne pa da smo izdihnili še pred resnim začetkom tekme. Postavljali smo se kot iskri konji, končali kot kljuseta.