Če velja rek, da se po jutru pozna dan, potem se turizmu na sončni strani Alp v letošnjem letu ne obeta nič dobrega. Podatki Statističnega urada so, milo rečeno, skrb vzbujajoči januarja je Slovenija gostila 118.565 turistov, kar je dva odstotka manj kot lani; od tega jih je bilo 46.557 slovenskih oziroma osem odstotkov manj kot lani. Toda to še ne bi bilo nič tragičnega, če bi bilo prenočitev turistov več. Pa jih ni. Januarja je Slovenija zabeležila 410.884 prenočitev turistov, kar je osem odstotkov manj kot lani (od tega 171.419 domačih turistov oziroma 12 odstotkov manj kot lani), kar pomeni, da Slovenija gosti bodisi turiste, ki prihajajo k nam na enodnevne izlete, bodisi turiste, ki jih v Sloveniji slučajno ujame noč in tu prenočijo. Tako se je v januarju glede na lani število prihodov tujih turistov povečalo za tri odstotke, število njihovih prenočitev pa se je zmanjšalo za šest odstotkov. Tolikšen upad turistov v prvem mesecu letošnjega leta je precej resno zaskrbel tiste, ki se ukvarjajo s turizmom. Ti si zdaj razbijajo glavo, ali so krive previsoke cene ali kaj drugega. Najbrž oboje turist v Sloveniji za ceno prenočitve ne dobi potrebne izvenpenzionske ponudbe. Poglejmo samo slovensko obalo. Kaj lahko turist dobi v Portorožu? Nič, poleg vsega pa je še morje umazano. Od »slovenskih« jedi lahko za vsakim vogalom dobi čevapčiče in pleskavico oziroma jedi »sa žara«, ajdove žgance pa je treba iskati z mikroskopom. Poleg tega Portorož v januarju turistom ne ponuja prav ničesar razen sprehodov ob obali in igralnico, ki pa bi bila, na nesrečo vseh, rada podobna Monte Carlu in s tem namenjena zahtevnejšim igralcem, pa je v resnici daleč od tega. Očitno slovenska turistična ponudba le ni tako oživljajoča, kot obljublja novi turistični slogan. 5