Navadili smo se že na tople, celo vroče dni, junij pa nas je kar malce pohladil. Dež je dobrodošlo in obilno namočil izsušeno zemljo in tako bi se nam lepi dnevi spet prilegli. V teh toplih, preddopustniških dneh se veselimo piknikov v naravi, izletov in prijetnega druženja. Sončece pa je nepogrešljivo vsaj toliko, kot dobra hrana in vesela družba. In zakaj smo tako veseli sonca? Zato, da lahko iščemo senco! V naravi se umaknemo v zavetje drevja, na terasi se ohladimo pod tendo, nadstreškom ali streho, ki jo je spletla trta. Vroče pa je tudi našim hišam in seveda tudi nam, ki bivamo v njih.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Navadili navaditi glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
že že členek
na na predlog; tožilnik
tople topel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
celo celo členek
vroče vroč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
dni dan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
junij junij samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
malce malce splošni prislov; nedoločena stopnja
pohladil pohladiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Dež dež samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dobrodošlo dobrodošel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
obilno obilno splošni prislov; nedoločena stopnja
namočil namočiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
izsušeno izsušen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
zemljo zemlja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
lepi lep splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
dnevi dan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
spet spet splošni prislov; nedoločena stopnja
prilegli prileči glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
V v predlog; mestnik
teh ta kazalni zaimek; moški spol, množina, mestnik
toplih topel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
preddopustniških preddopustniški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
dneh dan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
veselimo veseliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
piknikov piknik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
v v predlog; mestnik
naravi narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
izletov izlet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
prijetnega prijeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
druženja druženje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Sončece sončece samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nepogrešljivo nepogrešljivo splošni prislov; nedoločena stopnja
vsaj vsaj členek
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
dobra dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
hrana hrana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
vesela vesel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
družba družba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
In in priredni veznik
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
veseli vesel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
sonca sonce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
iščemo iskati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
senco senca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
V v predlog; mestnik
naravi narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
umaknemo umakniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
zavetje zavetje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
drevja drevje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
na na predlog; mestnik
terasi terasa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ohladimo ohladiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
pod pod predlog; orodnik
tendo tenda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
nadstreškom nadstrešek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
ali ali priredni veznik
streho streha samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
spletla splesti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
trta trta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Vroče vroč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
našim naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, orodnik, množina svojine
hišam hiša samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
in in priredni veznik
seveda seveda členek
tudi tudi členek
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
ki ki podredni veznik
bivamo bivati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; mestnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, mestnik
zapri
vir: Gorenjski glas
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Gorenjski glas
avtor: neznani novinar