Socialdemokrati so pač absolutno vztrajali pri svojem. Vendar tudi predstavnik socialdemokratov na teh pogovorih verjetno ni bil informiran o tem, kakšne sklepe in stališča pripravlja vlada, tako kot tudi jaz ne. Iz magnetograma vladne seje je razvidno, kako Janša pravi, da se jaz strinjam s stališči in da sva usklajena. Mene pa je minister Smrkolj po telefonu obvestil, da vlada pripravlja neki dokument, ki je zanj vprašljiv. Prosil me je, naj se pogovorim z Janšo. Janši sem rekel, naj zapišejo stališče vlade, da obstajajo neskladja med odločbo ustavnega sodišča in zakonom in da je zaradi tega treba nekaj storiti. O drugi vsebini stališč in sklepov nisem bil nič informiran. In ko sem kasneje dobil osnutek sklepov in stališč, sem Smrkolju jasno povedal, da se s takimi sklepi in stališči ne strinjam in naj jih zadrži. Iz magnetograma je razvidno, da je Janša, ki je vodil sejo vlade, vso stvar medtem že zaključil. Mislim, da je to potem pospešilo našo odločitev. Bilo je jasno, da bodo taki sklepi in stališča vlade naleteli še na večji odpor opozicije. Očitke, da smo v parlamentu šli v koalicijo z drugimi strankami, pa je težko razumeti. Vsem je jasno, da s šestinštiridesetimi glasovi ni mogoče spreminjati ustave in izglasovati ustavni zakon. Treba je iskati konsenz. Zelo dolgo sem se trudil, da bi zanj pridobil tudi socialdemokrate, da bi se bili pripravljeni pogovarjati o ustavni spremembi. V tem primeru bi morda drugačna večina dosegla tudi nekoliko višji prag. Ampak pri tem niso bili pripravljeni sodelovati. Pot, ki so jo ubrali, pa je bila brezizhodna.