Politična kariera Janeza Podobnika, dr. med., sedanjega ministra za okolje, je delovala brezhibno. Do letošnjega februarja. Ko se je izkazalo, da je podjetju Puh za odpravo posledic plazu v Logu pod Mangartom izplačal 1,12 milijona evrov, ne da bi bilo izplačilo krito s pogodbo, je na kariero padla senca dvoma. Ko se je izkazalo, da je državno pravobranilstvo izrecno nasprotovalo ideji, da bi državni proračun pokril stroške del, ki niso bila naročena, se je senca podaljšala. Ko se je izkazalo, da v nadzornem svetu podjetja Puh sedita dva vplivna strankarska kolega Janeza Podobnika, je senca postala hudo zoprna.Podeželski zdravnik in županPolitično kariero Janeza Podobnika lahko razdelimo v tri etape. Ko je leta 1990 kot idrijski župan vstopil v lokalno politiko, je obdržal poklic in delovno mesto zdravnika. Status zdravnika na občasnem delu v lokalni politiki je vzdrževal dobri dve leti. Leta 1992 je bil prvič izvoljen za člana parlamenta. Ob vstopu v aktivno državno politiko je vendarle obdržal stike z matičnim okoljem. Postal je namreč župan občine Cerkno. Janez Podobnik je eden redkih Slovencev, ki je bil župan dveh občin. Z uvedbo nove lokalne samouprave je namreč Cerkno dobilo status občine. Vendar se Podobnikovo javno delovanje ni začelo z letom 1990. Janez Podobnik zagotovo ne sodi med »majske hrošče« demokratičnega gibanja. Majski hrošči? Izraz seveda izvira iz povojnega obdobja, ko so se s partizanskimi zaslugami kitile tudi osebe, ki so se osvobodilnemu boju priključile maja 1945. Ne. Podobnik se je z vprašanji demokratizacije Slovenije ukvarjal še globoko v osemdesetih. Dejaven je bil v omrežju katoliških izobražencev, zbranih okoli glasila Tretji dan, Revije 2000, medškofijskega odbora za študente ter drugih katoliških celic civilne družbe, ki so se ukvarjale z vprašanjem, kako naj katoliki bolj odločno vstopijo v javni prostor. Podobnik sodi med tiste osebnosti, ki so odkrito govorile, da morajo katoliki v javno življenje posegati bolj dejavno. Hkrati je samokritično opozarjal, da bi katoliki za boljši položaj v družbi lahko storili več. Podobnik si je ugled v katoliških intelektualnih krogih pridobil že na začetku osemdesetih let. Iz tega časa izvira tudi njegovo poznanstvo z Lojzetom Peterletom, v osemdesetih letih prav tako pomembnim spodbujevalcem javnega angažmaja katolikov. Lojze Peterle, v prostem času muzikant, je na Podobnikovi poroki celo igral harmoniko. Kljub dolgoletnemu poznanstvu pa sta Podobnik in Peterle le nekaj mesecev pripadala isti politični organizaciji, združeni SLS+SKD. Leta 2000 sta se namreč dve na krščanskem etosu temelječi stranki združili v eno organizacijo, že po nekaj mesecih pa je stranka razpadla na SLS in Novo Slovenijo. Podobnikovega političnega in civilno-družbenega delovanja v katoliški skupnosti ne moremo razumeti brez omembe dejstva, da prihaja iz Cerknega. Katoliški izobraženci, ki prihajajo s primorskega konca, drugo svetovno vojno razumejo drugače od katoliških izobražencev iz ljubljanske ali dolenjske regije. Za Primorce je NOB vrednota. Tudi za Podobnika. Koncev koncev, bolnišnica Franja je ponos Cerknega. Podobnikov vzpon v sam vrh slovenske politike, kjer je še danes, je bil formaliziran leta 1996, ko je po volitvah postal predsednik slovenskega državnega zbora. Vendar na položaj predsednika parlamenta ni padel z neba. Že leta 1992 je veljal za neuradnega ideologa Slovenske ljudske stranke. Če je bila predhodnica SLS, Slovenska kmečka zveza, leta 1988 ustanovljena kot stanovska organizacija, kmečki sindikat z omejenimi političnimi ambicijami, je Podobnik botroval spremembi stanovske organizacije v stranko. Če je bil Janez Podobnik neuradni ideolog SLS, je bil njegov brat, Marjan, predsednik stranke. Podobnikova politična filozofija je pred desetletjem v slovenskem političnem prostoru pustila izjemno globoke sledi. Zavzemal se je namreč za t.i. gradnjo mostov, torej za politični koncept, ki bi premoščal prepad med levim in desnim političnim blokom. Podobnikova »mostogradnja« je bila sicer deležna številnih pikrih pripomb, hkrati pa je omogočala razmeroma normalen razvoj slovenskega političnega prostora. Koalicija, zgrajena okoli osi LDS-SLS, je bila sicer naporna, a je hkrati od strank zahtevala, da iščejo maksimalen družbeni konsenz. Kar ni bilo slabo. Nenapisano pravilo je namreč, da so naporne koalicije slabe za politike in dobre za državljanke in državljane. Incident pri DragonjiNiti dejstvo, da je Janez Podobnik leta 1997 neuspešno kandidiral za predsednika republike, ni škodovalo njegovi politični podobi. Pač, njegov protikandidat je bil Milan Kučan. In Kučan je bil, če smo objektivni, tedaj nepremagljiv. Podobnik je zbral dobrih 18 odstotkov glasov, kar je odličen dosežek. Vsi drugi kandidati so zbrali občutno manj. Če je Podobnik kot predsednik parlamenta veljal za politika, ki dovolj vešče išče konsenz med strankami vladajoče koalicije in opozicije, se je leta 2004 znašel v novi vlogi. Postal je pomemben člen izvršne veje oblasti, minister za okolje in prostor. Politična filozofija sedanje vladajoče koalicije pa se občutno razlikuje od načel, ki jih je Podobnik branil pred desetletjem. Vlada Janeza Janše – Janez Podobnik in njegov soimenjak Janša rojstni dan praznujeta 17. septembra, le da je Janša, letnik 1958, leto dni starejši od Podobnika – se ukvarja s prevzemanjem vzvodov oblasti, ne z gradnjo mostov. Kdaj je Podobnik opustil filozofijo gradnje mostov? Morda tedaj, ko mu je hrvaška policija ob mostu, ki preči Dragonjo, nemarno zvila roko, dogodek pa je tik pred volitvami leta 2004 še zadnjič premešal politične karte in omogočil zmago koalicije, zbrane okoli SDS? Incident pri Dragonji Podobniku ni prinesel omembe vredne politične koristi. Stranka, katere vodenje je prevzel leta 2003, je namreč na državnozborskih volitvah dosegla najslabši rezultat v zgodovini parlamentarnih volitev. Leta 2003, ko je vajeti stranke prevzel po umiku danes že nekoliko pozabljenega Francija Buta, je bil Podobnik po eni strani logični novi predsednik, saj se je zdelo, da premore bistveno več karizme od bledega Francija Buta. Hkrati je med potencialnimi volilci užival znaten ugled. A račun se ni izšel. SLS je na volitvah zbrala manj kot sedem odstotkov glasov. Tudi politična filozofija prevzemanja vzvodov oblasti Janezu Podobniku v tem trenutku ne koristi. Prav dejstvo, da v nadzornem svetu podjetja Puh sedita dva ugledna člana Podobnikove SLS, na finančne transakcije, sklenjene med ministrstvom za okolje ter Puhom, meče najdaljšo senco dvoma. Interpretacija, da je državni proračun podjetju za urejanje hudournikov plačal znatno vsoto denarja – četudi za izplačilo ni bilo pogodbene osnove – zgolj zato, ker gre za firmo, povezano s strankarskimi funkcionarji, se namreč vsiljuje sama od sebe. Bo predsednik vlade Janeza Podobnika zaradi dvomljive finančne transakcije vrgel iz vlade? Če ga napodi, bi ogrozil koalicijsko večino. Če pa Podobnik v vladi ostane, bo odgovornost za sporne poteze nosil bolj ali manj sam. Plaz, ki je novembra 2000 opustošil Log pod Mangartom, lahko politične posledice pusti tudi na parlamentarnih volitvah leta 2008. olitična kariera Janeza Podobnika, dr. med., sedanjega ministra za okolje, je delovala brezhibno. Do letošnjega februarja. Ko se je izkazalo, da je podjetju Puh za odpravo posledic plazu v Logu pod Mangartom izplačal 1,12 milijona evrov, ne da bi bilo izplačilo krito s pogodbo, je na kariero padla senca dvoma. Ko se je izkazalo, da je državno pravobranilstvo izrecno nasprotovalo ideji, da bi državni proračun pokril stroške del, ki niso bila naročena, se je senca podaljšala. Ko se je izkazalo, da v nadzornem svetu podjetja Puh sedita dva vplivna strankarska kolega Janeza Podobnika, je senca postala hudo zoprna.Podeželski zdravnik in župan