Prav nasprotno! Z veseljem lahko rečem, da se stvari vendarle premikajo na bolje. Poznam vrsto primerov, ki mi jih ljudje sporočajo: »Mi smo pa letos za božič sicer vse kupili, kruh smo pa sami spekli.« Ali pa vzamejo v roke kakšno knjigo in rečejo: »Ja, veste, še lani smo imeli za božično večerjo neko indijsko jed, letos pa smo se odločili, da bomo pripravili kaj našega.« Mnogi za božično večerjo ne pripravljajo le slovenskih prazničnih jedi, ampak mogoče nekaj takega, kar je bilo pred desetletji v Sloveniji vsakdanja jed. Lahko bi pravzaprav napovedal, da se bo evforija nakupovanja in hlastanja za predmeti obrnila kot bumerang in povzročila nasprotno reakcijo. V nekaterih primerih se to že kaže. Glejte, najprej smo bili do kulturne dediščine zelo mačehovski, vzor nam je bil samo razvoj, potem pa, ko je bilo tega tako imenovanega razvoja že preveč, se je pogled spet začel obračati v zgodovino in iskati klasične vrednote, ki jih je človek že v preteklosti že neštetokrat variiral. Prepričan sem, da se bo komercializacija praznikov obrnila sama proti sebi, ne sicer v celoti, vendar se zagotovo bo in se bodo ljudje z veseljem spet zgledovali po vrednotah iz slovenske kulturne dediščine. Seveda ne na muzeološki način, kar bi bilo zgrešeno, ampak na temelju spoznavanja elementov in žlahtnih sestavin kulturne dediščine kot izhodišča za iskanje motivov in novih ustvarjalnih izzivov. Znova poudarjam, da lastna ustvarjalnost v prazničnem času pomeni čudovito možnost za praznovanje.