Omenjena skupina svetnikov – med njimi so poleg pobudnika odvetnika Mihaela Jenčiča tudi vsi štirje predstavniki sindikatov – meni, da ni prav v politično razgretem obdobju pred volitvami spreminjati dolgoročno pomembne sistemske kazenskopravne rešitve. Da je to tako, kažejo razprave, ki so se politizirale, v njih so se sredstva začela mešati s cilji, nad dejstvi in poklicnimi standardi so prevladovale osebne zamere. Obsežni novi predpisi v devetih pravosodnih zakonih, kar je že reforma pravosodja, so bili sprejeti brez analize razmer in usklajevanja med majhno skupino avtorjev in strokovno javnostjo. To se je zgodilo tudi pri sprejemanju novega kazenskega zakonika, pri čemer ne drži nobena od utemeljitev, zakaj ga je treba napisati povsem na novo. Dozdajšnji zakonik do zdaj ni naletel na kakšne dvome pri tožilcih, sodnikih, odvetnikih in pri policiji, da ni vgrajen v slovenski pravni sistem. Enako zanj doslej ustavno sodišče ni ugotovilo nobene neustavnosti, ne drži niti trditev, da novo ureditev zahteva rimski statut. Drži pa, da novi zakonik vsekakor predstavlja usmeritev kaznovalne politike v avtoritarno in represivno smer. Kaže tudi na neodgovornost vlade in poslancev, ker so namesto iskanja konsenza med predlogom in (strokovno) javnostjo očitno hiteli s sprejetjem, čeprav za to ni bilo nobene potrebe, dodajajo predlagatelji veta.