Pozneje se je ta praznik omejil le na katoliške predele na Otoku, z irskimi izseljenci pa se je halloween udomačil v Ameriki, kjer so ga zaradi fantazijske pisanosti kmalu prevzeli še drugi evropski izseljenci v ZDA in Kanadi. Ime halloween naj bi izviralo iz besednega sklopa all hallow's even, kar pomeni večer vseh svetih. Znanstveniki pa se o izvoru običaja in njegovem imenu prerekajo še danes. Večina jih meni, da ima korenine v omenjenem kultu keltskega in anglosaškega boga smrti, in ga je krščanska tradicija uspešno integrirala. Sicer je o tej keltski tradiciji poročal že rimski cesar Julij Cezar , ki je dobro poznal britansko otočje, a se današnji raziskovalci bolj nagibajo k domnevi, da ime ne izvira iz malo znanega boga smrti, marveč je izpeljanka iz besed samos in samhuinn ali irsko-galskega izraza samain. Vsi ti pomenijo ljudsko zbiranje, zborovanja in spominjajo na slovanski izraz sejem. Na teh zborih (o njih poročajo v prvem stoletju tudi stari koledarji iz Colignyja) so klali odvečno živino, da bi zdesetkane črede lažje prestale trdo zimo. Seveda je bilo obredje povezano s pravcato požrtijo in popivanjem, kar nas spet spomni na podobne rimske običaje, ki so napovedovali začetke karnevalskega obredja in povezavo z onostranstvom. Menda so ob tej priložnosti molili za mrtve in z dobrimi dejanji (darila za otroke, ki so beračili) prosili za tiste, ki trpijo v peklenskem večnem ognju.