Dejansko je vicev, ki variirajo od dobrih do drugorazrednih, za krepko tretjino, če ne kar pol knjige, kar pomeni, da v skrajnem primeru filozofijo lahko kar preskočite in knjigo zreducirate na nekaj takega kot sto in en vic. Če ste vendarle vsaj malo ukaželjni, se boste spotoma seznanili z nekaterimi filozofi, njihovimi hipotezami, teorijami, nazori in termini, ki jih uvajajo v svoj diskurz, ter z nekaterimi filozofskimi smermi. Tu pa se resna filozofija bolj ali manj konča, prestopi v anekdote in kavarniško, torej poenostavljeno filozofiranje in postane poligon za duhovitosti in ironične komentarje avtorjev. Kljub vprašanju, kaj bi na vse to porekli »pravi« oziroma resni filozofi, gre za privlačen koncept, ki mu uspe iz filozofije napraviti lahkotno branje. Če nič drugega, je že to svojevrsten dosežek. gk

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Dejansko dejansko splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vicev vic samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
variirajo variirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
od od predlog; rodilnik
dobrih dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
do do predlog; rodilnik
drugorazrednih drugorazreden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
za za predlog; tožilnik
krepko krepek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
tretjino tretjina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
če če podredni veznik
ne ne členek
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
pol pol splošni prislov; nedoločena stopnja
knjige knjiga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
v v predlog; mestnik
skrajnem skrajen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
primeru primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
filozofijo filozofija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
preskočite preskočiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
in in priredni veznik
knjigo knjiga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zreducirate zreducirati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
nekaj nekaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
takega tak kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
sto sto glavni števnik; besedni zapis, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
en en zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, tožilnik
vic vic samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Če če podredni veznik
ste biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
vendarle vendarle priredni veznik
vsaj vsaj členek
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
ukaželjni ukaželjen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
boste biti pomožni glagol; prihodnjik, 2. oseba, množina, nezanikani
spotoma spotoma splošni prislov; nedoločena stopnja
seznanili seznaniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
z z predlog; orodnik
nekaterimi nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, orodnik
filozofi filozof samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
njihovimi njihov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, orodnik, množina svojine
hipotezami hipoteza samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
teorijami teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
nazori nazor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
termini termin samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
uvajajo uvajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
svoj svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
diskurz diskurz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ter ter priredni veznik
z z predlog; orodnik
nekaterimi nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, orodnik
filozofskimi filozofski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
smermi smer samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
Tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
resna resen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
filozofija filozofija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
ali ali priredni veznik
manj manj splošni prislov; primernik
konča končati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
prestopi prestopiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
anekdote anekdota samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
kavarniško kavarniški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
poenostavljeno poenostavljeno splošni prislov; nedoločena stopnja
filozofiranje filozofiranje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
postane postati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
poligon poligon samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
duhovitosti duhovitost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
ironične ironičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
komentarje komentar samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
avtorjev avtor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Kljub kljub predlog; dajalnik
vprašanju vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
na na predlog; tožilnik
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
porekli poreči glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
pravi pravi splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
oziroma oziroma priredni veznik
resni resen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
filozofi filozof samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
privlačen privlačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
koncept koncept samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ki ki podredni veznik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
uspe uspeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
filozofije filozofija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
napraviti napraviti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
lahkotno lahkoten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
branje branje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Če če podredni veznik
nič nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
drugega drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
že že členek
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
svojevrsten svojevrsten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
dosežek dosežek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
gk gk neuvrščeno
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedelo : slovenski nedeljski časnik
avtor: neznani novinar