red nekaj meseci so skočili pokonci odgovorni v čokoladnem koncernu Milka. V Franciji je namreč nekdo odprl internetno domeno (www.milka.fr.). Izkazalo se je, da gre za zasebno podjetnico, ki ji je ime Milka. Ne glede na to, koncern od Milke zahteva, da jim brezplačno prepusti domeno in plača odškodnino. Verjamejo, da lahko domeno milka registrirajo samo oni, ne glede na končnico. Proces še poteka na francoskem sodišču, in ne kaže, da se bo kaj kmalu končal. Aprila se je tudi v Sloveniji spremenil način registracije domen s končnico .si. Takšne domene je do takrat lahko podeljeval le Arnes. Pogoji za dodelitev so bili zelo strogi. Zahtevali so, da se domena oblikuje na podlagi sodno registriranega daljšega ali krajšega imena podjetja. Blagovnih znamk ni bilo mogoče registrirati, prav tako ne zasebnih imen. A registracija pri Arnesu je bila brezplačna. Zdaj registracija domene poteka prek 40 registrarjev in storitev ni več brezplačna. Zberemo lahko kakršnokoli ime domene, seveda ob upoštevanju nekaterih ohlapnih pravil. Glavni zadržek je registriranje osebnih imen. Te lahko registriramo le s končnico name, nikakor s končnico .si. Izjema so le primeri, ko je ime podjetja enako imenu ali priimku lastnika. Pri registraciji domen velja splošno, svetovno znano načelo, da lahko domeno registrira tisti, ki jo prvi prijavi in plača. Tako moramo najprej preveriti, če je ime za domeno že zasedeno. Če je prosto, lahko domeno najamemo za leto dni ali več. Posamezen uporabnik lahko registrira največ 20 domen. Cena najema posamezne domene za leto dni je šest tisoč tolarjev z davkom na dodano vrednost. Za 20 domen torej potrebujemo kar 120 tisočakov.