Glasba je moja večna spremljevalka, nisem pa nikakršen zanesenjaški poslušalec, ki bi zavestno poslušal razne glasbene zvrsti. Z glasbo sem se srečeval že v otroških in kasneje mladostniških letih, ko so obstajali še stari gramofoni na iglo in »single« ter »long play« plošče, ko sem ob večerih poslušal radio Luksemburg in pred popoldanskim odhodom v šolo radio Zagreb. Ko so po Celju in okolici še prirejali plese in so na njih igrali t.i. vokalno-instrumentalni ansambli, ki so preigravali uspešnice s top lestvic. Ko sem prebiral nemško pop revijo Bravo, sem se seznanjal z zgodbicami, ki so poganjale pop »mašinerijo«.