ORIGINAL: V avtorski pogodbi je mogoče dogovoriti pogodbeno kazen za primer neizpolnitve tistih obveznosti avtorjevega sopogodbenika, ki niso denarne narave. Prepoved pogodbene kazni za denarne obveznosti po tretjem odstavku 270. člena ZOR se v takih primerih nanaša samo na plačilo honorarja. O b r a z l o ž i t e v : Pravni stranki sta se v avtorski pogodbi sporazumeli, da bo vokalno- instrumentalni ansambel pod tožnikovim vodstvom v času od 1. aprila do 30. septembra 1996 javno izvajal glasbo v živo in prek ozvočenja v toženčevem lokalu, vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo, v zasedbi petih instrumentov in vokala. Na koncu pogodbe sta navedli tudi naslednje obveznosti: - tožnik se je s pogodbo v imenu ansambla obvezal, da bodo člani ansambla zagotovili lastno ozvočenje in instrumente, da bo ansambel umetniško izvajal avtorska dela in da se kvaliteta ansambla zaradi morebitnih sprememb ne bo poslabšala; - toženec pa se je s pogodbo zavezal, da bo po vsakem nastopu plačal na člana ansambla 10.000 tolarjev, da bo dal članom ansambla ob vsakem nastopu večerjo in pet pijač ter da bo v času trajanja pogodbe omogočil hrambo instrumentov in ozvočenje v lokalu. V 5. točki pogodbe sta stranki še zapisali: "Pogodbena stranka, ki ne bi izpolnjevala svojih pogodbenih obveznosti in s tem povzročila predčasno prekinitev pogodbe, je dolžna plačati drugi pogodbeni stranki pogodbeno kazen v znesku, ki ustreza tolarski protivrednosti 5000 nemških mark." Ker je poleti toženec tožniku in njegovemu ansamblu onemogočil izvajanje pogodbe, je tožnik zahteval plačilo (dela) pogodbene kazni. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, sodišče druge stopnje pa je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvo sodbo. Obe sodišči sta oprli svojo odločitev na tretji odstavek 270. člena ZOR, po katerem pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. V reviziji je tožnik vztrajal, da je pogodbena klavzula o denarni kazni veljavna, ker je samo del obveznosti med upnikom in dolžnikom denarne narave. Vrhovno sodišče Republike Slovenije mu je pritrdilo, razveljavilo izpodbijani sodbi in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V utemeljitvi svoje odločbe je zapisalo: Pogodbena kazen je urejena v prvem odstavku 270. člena ZOR kot dogovor upnika in dolžnika, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel drugo gmotno korist, če ne bo izpolnil svoje obveznosti ali če bo zamudil z njeno izpolnitvijo. V konkretnem primeru sta pogodbeni stranki izbrali naslednjo možnost: - kot pogodbeno kazen sta določili denarni znesek (kar je v sodni praksi najbolj pogost primer); - pogodbeno kazen sta določili za primer predčasne prekinitve pogodbe, torej za primer neizpolnitve pogodbe. V postopku pred sodiščem je bilo sporno, ali je tako pogodbeno določilo dopustno, ker tretji odstavek 270. člena ZOR prepoveduje dogovor o denarni kazni za denarne obveznosti. Toda že iz besedila pogodbe, ki sta jo sklenili pravdni stranki, izhaja, da toženčeve obveznosti niso bile samo v plačilu določene vsote denarja, marveč so zajemale tudi druge premoženjske pravice; iz same narave avtorske pogodbe pa izhaja, da pogodba ureja poleg premoženjskih upravičenj tudi posledice različnih osebnostnih upravičenj (moralne avtorske pravice) in drugih upravičenj avtorja (druge pravice avtorja). Iz narave stvari izhaja obveznost toženca, da bo tožniku kot avtorju in glasbenemu izvajalcu ter članom njegovega ansambla omogočil nastopanje v svojem gostinskem lokalu, torej jim bo omogočil javno glasbeno izvajanje (2. točka 26. člena ZASP) v pogodbeno določenem času in kraju, da jih bo priznal kot avtorje in jim omogočil, da se kot taki uveljavijo, da se uprejo skazitvi svojega dela in podobno. Ker kršitev avtorskih pravic omogoča prizadetemu ali prizadetim različno sodno varstvo, od zahtevka, da se prepove kršitev (prepovedna ali opustitvena tožba) ali da se odstrani stanje, ki je nastalo s kršitvijo (odstranitvena tožba), do pravice, da se zahteva povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode ter celo civilna kazen (primerjaj 167. do 169. člen ZASP), ni nobenega razloga, da pogodbeni stranki že pri sklenitvi avtorske pogodbe ne bi smeli določiti pogodbene kazni. Tožnik v reviziji pravilno poudarja, da je plačilo honorarja (ki je denarna terjatev) samo ena od mnogih obveznosti toženca, ki omogočajo izvrševanje avtorske pravice in niso denarne narave. Zato sta se pogodbeni stranki tudi dogovorili za pogodbeno kazen za primer, da katera od pravdnih strank ne bi izvrševala pogodbenih obveznosti; na toženčevi strani torej za primer, če toženec ne bi izvrševal pogodbenih obveznosti in bi s tem povzročil predčasno prekinitev pogodbenega razmerja, in ne za primer, da bi bil v zamudi s plačilom honorarja (za kar so tako in tako že vnaprej predpisane zamudne obresti). Ker je avtorska pravica po 15. členu ZASP enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izhajajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja, je mogoče v pogodbi o avtorskem delu predvideti pogodbeno kazen za primer neizpolnitve tistih premoženjskih obveznosti avtorjevega sopogodbenika, ki niso denarne narave. Prepoved pogodbene kazni za denarne obveznosti po tretjem odstavku 270. člena ZOR se nanaša samo na plačilo honorarja. Zato določitev denarne kazni v pogodbi za utrditev nedenarnega dela toženčeve obveznosti ni v nasprotju z veljavnim pravnim redom.