Misel, da morajo kristjani postati državljani, da se morajo kristjani več ukvarjati z javnimi zadevami, je bila leta 1998 izrečena prav na Brezjah. In poziv k večjemu angažiranju v javnem življenju je izrekel prav metropolit dr. Rode. Njegova misel je med mladimi torej padla na plodna tla. Skavtinje in skavti, zbrani na gričku Marof, so pod geslom "Briga me!", torej "Skrbi me!", torej "Ni mi vseeno!", uspešno kljubovali vročini in nevihti. One nedelje, tik pred praznikom, na Marofu ni bilo več nobenih sledov sobotnega neurja. Šotorčki so bili postavljeni v vzorne vrste, sredi travnika so bili vidni sledovi večernega tabornega ognja, skavtsko tiskovno središče je poslovalo brezhibno, stenski časopis pa je poročal o tem, kako o skavtskem taboru poročajo papirnati časopisi. "Joj, kako dobro smo se imeli včeraj," so povedali že v sprejemnem šotoru skavtskega tabora. Oder, na katerem so med taborom tekle prireditve, se je spremenil v začasni oltar, vokalno-instrumentalni ansambel, napravljen v oranžne skavtske drese, pa je tudi že nestrpno čakal, da kakšno zapoje. Postava? Bobni, bas, kitara, violina, klaviature, dva dekliška in dva fantovska vokala. In so zapeli. Aleluja! Animatorka in animator, postavljena na oder, sta med nastopom vokalno-instrumentalnega ansambla krilila z rokami ter zbrano množico sugestivno vabila, naj tudi člani zbranih skavtskih klanov družno migajo. In ko so pozdravili nadškofa, je cela množica s polglasnim vzklikom, med katerim se je mladež z dlanjo na rahlo tleskala po ustih, pozdravila dragega gosta. Dr. Rode je bil kar nekako ganjen, očitno se je počutil sproščeno in optimizem ga je navdajal. Zato je ob naslednjih pozdravih tudi sam prakticiral polglasni skavtski pozdrav, med katerim se je z dlanjo na rahlo tleskal po ustih. Ansambel pa je že prepeval: "Hozana, hej, hozana, hej, hozana na višavah!"