Andrej Okreša pravi, da imajo podobne težave tudi mladi v deželah na Vzhodu, in govori o izkušnjah mladinskih organizacij in centrov na Zahodu, kjer je dejavnost teh centrov povezana predvsem s preživljanjem prostega časa tamkajšnje mladine. "Pri nas pa so redke tiste občine, ki sploh o mladini in preživljanju prostega časa razmišljajo oziroma za te dejavnosti namenjajo denar. Izjema sta Ptuj in Ljubljana. Kje je perspektiva? Vsekakor bi bilo treba na državni ravni urediti informacijsko mrežo med mladinskimi centri; centre bi kazalo urediti v vsakem večjem mestu. Občine bi se morale zavedati, da je tre-tjina prebivalcev mladih, mladinske organizacije pa bi morale poskrbeti, da bo o njihovem delu na voljo dovolj informacij in da bo ponujeno za mlade tudi dovolj privlačno. Mladinski centri te vrste naj bodo odprti ves dan, mladim naj omogočijo dostop do iger, interneta, na voljo naj imajo prostor za poslušanje glasbe, zagotovo pritegnejo najrazličnejše delavnice in pogovori o narkomaniji, spolnosti, aidsu... Seveda tudi pri nas vse ni samo črno, tako vsa pohvala volunterskim organizacijam. Zveza prijateljev mladine je na tem področju veliko naredila. Pohvala pa tudi tistim slovenskim mladinskim organizacijam, ki so se včlanile v nevladne organizacije v Evropi - mladinske organizacije se namreč povezujejo na dva načina; prek sorodnih evropskih organizacij in prek mladinskega sveta. Vedeti je treba, da je aktivno sodelovanje v teh organizacijah tudi promocija Slovenije; tačas denimo šest naših funkcionarjev predseduje ali pa so podpredsedniki nekaterih evropskih organizacij. To pomeni, da prirejajo seminarje in kongrese tudi v Sloveniji. Prav zaradi naštetega je škoda, da delovanje slovenskih mladinskih organizacij ni množičnejše," poudarja Andrej Okreša.