Postopek uvajanja priloge k diplomi zahteva veliko dela, usklajevanja, priprav in ne nazadnje močno informacijsko mrežo, ki pa je ljubljanska univerza nima. Pejovnik priznava, da je za to krivo tudi ministrstvo, ki univerzi zaradi proračunskih likvidnostnih težav za uvajanje tega dokumenta še ni nakazalo denarja. Glede na to, da je po besedah Marjane Ribičič, pomočnice glavnega tajnika univerze za študijske in raziskovalne zadeve, senat Univerze v Ljubljani pred kratkim ministrstvu poslal sklep, naj uvajanje priloge prestavi za eno leto, se utegne zgoditi, da dokumenta letošnji diplomanti še ne bodo videli. Kar nekaj fakultetam namreč še ni uspelo narediti niti vzorcev prilog k diplomam. Na univerzi v Ljubljani pravijo, da delo na projektu poteka zelo intenzivno, a še vedno niso uspeli vsega dokončno definirati. Za kako zahtevno nalogo gre, je skušala pojasniti Marjana Ribičič: Ta dokument predstavlja individualno študijsko pot vsakega študenta, ki pa je lahko zelo različna. Kot zapleten primer je omenila filozofsko fakulteto, ki ima kar 18 programov in več kot 500 različnih študijskih povezav; torej je treba narediti natančno toliko različnih prilog k diplomi. Potem so tu še tisti diplomanti, ki so vmes prekinili študij, menjali smer... Vsi ti potrebujejo individualne priloge. Ribičičeva se je strinjala, da bo treba pred uvedbo tega dokumenta med univerzo in članicami vzpostaviti zelo močno informacijsko mrežo. Stane Prejovnik pa je poudaril, da je do izteka roka za uvedbo priloge k diplomi še osem mesecev, zato bi bila odločitev o podaljšanju roka prenagljena.