Ali je kognitivna ocena nujna za doživetje čustva ali lahko doživimo čustvo še pred njo? Raziskave obdelovanja informacij v možganih kažejo, da je čustven odziv včasih hitrejši od naše razlage situacije. Najbrž se lahko spomnite situacije, ko ste se najprej čustveno odzvali (npr. prestrašeno odskočili) in šele nato ocenili, da leži na poti pred vami posušena veja (in ne kača).

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Ali ali priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kognitivna kognitiven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ocena ocena samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
nujna nujen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
doživetje doživetje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
čustva čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
doživimo doživeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
čustvo čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
še še členek
pred pred predlog; orodnik
njo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, orodnik
Raziskave raziskava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
obdelovanja obdelovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
informacij informacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
v v predlog; mestnik
možganih možgani samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
kažejo kazati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
čustven čustven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
odziv odziv samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
hitrejši hiter splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
od od predlog; rodilnik
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, množina svojine
razlage razlaga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
situacije situacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Najbrž najbrž členek
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
spomnite spomniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
situacije situacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ko ko podredni veznik
ste biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
najprej najprej splošni prislov; presežnik
čustveno čustveno splošni prislov; nedoločena stopnja
odzvali odzvati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
npr. npr. okrajšava
prestrašeno prestrašeno splošni prislov; nedoločena stopnja
odskočili odskočiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
in in priredni veznik
šele šele členek
nato nato splošni prislov; nedoločena stopnja
ocenili oceniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
leži ležati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; mestnik
poti pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pred pred predlog; orodnik
vami ti osebni zaimek; 2. oseba, množina, orodnik
posušena posušen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
veja veja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
ne ne členek
kača kača samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Uvod v psihologijo. Učbenik za psihologijo v 2. letniku gimnazijskega in srednje tehniškega oz. strokovnega izobraževanja
avtor: neznani avtor