Za epilepsijo so bolehale številne znane in genialne osebnosti, kot so bili rimski imperator Julij Cezar, dramatik Molière, pesnik Petrarca, vojskovodja Napoleon Bonaparte, Peter Veliki, nizozemski slikar Vincent van Gogh, ruski pisatelj Fjodor M. Dostojevski pa tudi znanstvenik Alfred Nobel. Epilepsija ima še druga imena, kot sta božjast ali padavica. Prvo izhaja iz verovanja, da so bolniki s to boleznijo zaznamovani od Boga, druga pa iz lastnosti bolezni, saj pri najhujših oblikah, ko se pojavijo krči, bolnik pade na tla. Zadnje ime seveda ni primerno, saj gre pogosto tudi za blažje oblike epilepsije, pri katerih oboleli ne pade na tla. Ker je za bolezen značilno ponavljanje napadov, en napad še ne pomeni, da ima človek epilepsijo. Epileptični napad sam je le eden od simptomov epilepsije in nastane zaradi nenormalnega izbruha električnih impulzov v možganih. Glede na mesto, kjer se pojavijo ti nenormalni električni impulzi, ločimo generalizirane in parcialne epileptične napade. Pri generaliziranih motnja zajame celotne možgane, bolnik lahko izgubi zavest, četudi le za nekaj sekund, pride do mišičnih krčev in motenj mišičnega tonusa, kar pomeni, da bolnik pade na tla. Pri parcialnih epileptičnih napadih nenormalni električni impulzi pretresajo samo del možganov, zato pride le do delne motnje zavesti oziroma zmedenosti. Ob tem se lahko pojavijo motnje vida, sluha, voha in tipa ter mišični krči.