Šarmer (po mnenju ene od ženskih revij) je šel nekaterim na živce, še preden se je dodobra uveljavil v slovenskem javnem življenju. Predvsem zaradi oblike, ki je bila brez vsebine. Pa tudi zgodovina ni bila povsem čista. Opozoril o pomanjkljivi strokovnosti in o temni preteklosti predsednika stranke in nekaterih njenih vidnih članov oblast ni želela ali hotela slišati. Celo več, s podpisom pogodbe med največjo stranko in stranko mladih so opozorjeni dali vedeti, da imajo z mladeničem drugačne načrte. Tega se je začel zavedati tudi mladi politik. In tako kot so ga mediji sprva vzljubili (mladenič, ki bi ga vsaka slovenska mati imela za zeta), so ga kaj kmalu začeli sovražiti. Eni bolj, drugi manj, tretji po naročilu. K temu je nedvomno pripomogel tudi sam, s svojimi dejanji in izjavami.