pospravljen, urejen, morda celo zgleden odnos med glavo in srcem. A kakorkoli: podzavest imam za sovražnico, ki mi noče nič dobrega, saj je ne razumem – in če nečesa ne razumem, potem to že ni dobro zame. To velja tudi za mojo okolico, ne le zame: iracionalni ljudje mi grejo na živce in jih imam za grožnjo družbeni ureditvi vobče in normalnemu počutju ljudi, s katerimi komunicirajo. Zato se jih izogibam. Verjetno je ta moja nepodzavestnost razlog, da so se mi psihoanalitične teorije o odnosih z očetom in materjo vedno zdele brezpredmetne. Zato ne priznam, da ima človek “samo dva problema: mater in očeta”, kot pravite (oziroma pravijo). In sploh, da razčistiva: ali ste se hoteli pohvaliti, da ste iz Lizine “krhkosti in miline” ugotovili, da ima problem z materjo in očetom? Ah, v natanko tolikšni meri kot vsak pubertetnik. Tudi jaz sem jih imel. Zdaj pa jih nimam. Je zato z mano kaj narobe? Nisem “ustvaril lastne pripovedi”? Kaj hoče povedati vaša avtorica, ko pravi: “Če ne začneš dvomiti o zgodbi svojih staršev, težko ustvariš lastno pripoved.” Se je res treba izražati v teh plehkih coelhovskih metaforah? Se ne da to opisati s preprostimi besedami, da sem odrasel? Odrasel v človeka, ki zna ceniti, kar sta mu starša dala? V normalnega človeka, ki se rad in brez najmanjše travme spominja, kako se je obešal na mamo in jo nenehno spraševal: “Si kaj moja?” – pa na atija tudi, da ne bo pomote, le da sva se šla bolj moške igrice s carrera avtki, žogo, lokom, roštiljem, jadralnimi aviončki in loparji. Če ne bi imel take izkušnje z mamo, danes pri mojih letih ne bi mogel postavljati ženski tega istega vprašanja, ki ga hočem postavljati. In če ne bi imel take izkušnje s fotrom, danes ne bi znal imeti prijateljev ali celo ne bi znal normalno socialno funkcionirati. Sem pač imel srečo, da sem imel take starše. Ampak kaj hočem povedati? Ali te teorije veljajo samo za tiste, ki imajo res probleme s starši, za tiste, ki so imeli srečo kot jaz, pa ne? Do tega sem sumničav, ker mi sugerira, da normalnih ljudi ni in da ima vsak svoj okostnjak v omari iz otroštva. Ali mislite, Manca, da ni normalnih? Ali obratno: kaj naj si o tem mislimo tisti, ki smo brez travm preživeli otroštvo in ki so nam starši dali vse lepo in vredno, kar so mogli? Ali za nas te teorije ne veljajo? In ali drugih, primernejših, za nas ni?

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
pospravljen pospravljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
urejen urejen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
morda morda členek
celo celo členek
zgleden zgleden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
odnos odnos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
med med predlog; orodnik
glavo glava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
srcem srce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
A a priredni veznik
kakorkoli kakorkoli splošni prislov; nedoločena stopnja
podzavest podzavest samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
imam imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
za za predlog; tožilnik
sovražnico sovražnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
noče hoteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
nič nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
dobrega dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
saj saj priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ne ne členek
razumem razumeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, ednina
in in priredni veznik
če če podredni veznik
nečesa nekaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
razumem razumeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, ednina
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
že že členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
dobro dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
zame zame osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, navezna naslonskost
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
velja veljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
za za predlog; tožilnik
mojo moj svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, ednina
okolico okolica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ne ne členek
le le členek
zame zame osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, navezna naslonskost
iracionalni iracionalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
grejo iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
živce živec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
imam imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
za za predlog; tožilnik
grožnjo grožnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
družbeni družben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
ureditvi ureditev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
vobče vobči splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
normalnemu normalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, dajalnik
počutju počutje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
s z predlog; orodnik
katerimi kateri vprašalni zaimek; ženski spol, množina, orodnik
komunicirajo komunicirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Zato zato priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
izogibam izogibati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
Verjetno verjetno splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
moja moj svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, ednina
nepodzavestnost nepodzavestnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
razlog razlog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
psihoanalitične psihoanalitičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
teorije teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
o o predlog; mestnik
odnosih odnos samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
z z predlog; orodnik
očetom oče samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
materjo mati samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
zdele zdeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
brezpredmetne brezpredmeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
Zato zato priredni veznik
ne ne členek
priznam priznati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
človek človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
samo samo členek
dva dva glavni števnik; besedni zapis, moški spol, dvojina, tožilnik
problema problem samostalnik, občno ime; moški spol, dvojina, tožilnik
mater mater samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
očeta oče samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
pravite praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 2. oseba, množina
oziroma oziroma priredni veznik
pravijo praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
In in priredni veznik
sploh sploh členek
da da podredni veznik
razčistiva razčistiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, dvojina
ali ali priredni veznik
ste biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
hoteli hoteti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
pohvaliti pohvaliti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
da da podredni veznik
ste biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
iz iz predlog; rodilnik
Lizine Lizin svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
krhkosti krhkost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
miline milina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ugotovili ugotoviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
problem problem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
materjo mati samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
očetom oče samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
Ah ah medmet
v v predlog; mestnik
natanko natanko splošni prislov; nedoločena stopnja
tolikšni tolikšen kazalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
meri mera samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
kot kot podredni veznik
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
pubertetnik pubertetnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Tudi tudi členek
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
imel imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
Zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
nimam imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina, zanikani
Je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
z z predlog; orodnik
mano mana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
narobe narobe splošni prislov; nedoločena stopnja
Nisem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, zanikani
ustvaril ustvariti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
lastne lasten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
pripovedi pripoved samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
hoče hoteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
povedati povedati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
vaša vaš svojilni zaimek; 2. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
avtorica avtorica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
Če če podredni veznik
ne ne členek
začneš začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
dvomiti dvomiti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
o o predlog; mestnik
zgodbi zgodba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
svojih svoj povratni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
staršev starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
ustvariš ustvariti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
lastno lasten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
pripoved pripoved samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
izražati izražati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
v v predlog; mestnik
teh ta kazalni zaimek; ženski spol, množina, mestnik
plehkih plehek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
coelhovskih coelhovski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
metaforah metafora samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
Se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
da da podredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
opisati opisati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
s z predlog; orodnik
preprostimi preprost splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
besedami beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
da da podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
odrasel odrasti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Odrasel odrasti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; tožilnik
človeka človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
zna znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ceniti ceniti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
starša starš samostalnik, občno ime; moški spol, dvojina, imenovalnik
dala dati glavni glagol; dovršni, deležnik, dvojina, moški spol
V v predlog; tožilnik
normalnega normalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik
človeka človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
rad rad splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
brez brez predlog; rodilnik
najmanjše majhen splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, ednina, rodilnik
travme travma samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
spominja spominjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
obešal obešati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
na na predlog; tožilnik
mamo mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
nenehno nenehno splošni prislov; nedoločena stopnja
spraševal spraševati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
Si biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, ednina, nezanikani
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
moja moj svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, ednina
pa pa priredni veznik
na na predlog; tožilnik
atija ati samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
tudi tudi členek
da da podredni veznik
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pomote pomota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
le le členek
da da podredni veznik
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
šla iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, dvojina, moški spol
bolj bolj splošni prislov; primernik
moške moški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
igrice igrica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
s z predlog; orodnik
carrera carrero samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
avtki avtek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
žogo žoga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
lokom lok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
roštiljem roštilj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
jadralnimi jadralen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
aviončki avionček samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
in in priredni veznik
loparji lopar samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
Če če podredni veznik
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
imel imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
take tak kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
izkušnje izkušnja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
z z predlog; orodnik
mamo mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
pri pri predlog; mestnik
mojih moj svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, rodilnik, ednina
letih leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
mogel moči glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
postavljati postavljati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
ženski ženska samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
istega isti nedoločni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
vprašanja vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
hočem hoteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
postavljati postavljati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
In in priredni veznik
če če podredni veznik
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
imel imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
take tak kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
izkušnje izkušnja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
s z predlog; orodnik
fotrom foter samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
znal znati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
imeti imeti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
prijateljev prijatelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ali ali priredni veznik
celo celo členek
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
znal znati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
normalno normalno splošni prislov; nedoločena stopnja
socialno socialno splošni prislov; nedoločena stopnja
funkcionirati funkcionirati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
Sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
pač pač členek
imel imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
srečo sreča samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
imel imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
take tak kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
starše starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Ampak ampak priredni veznik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
hočem hoteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
povedati povedati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Ali ali priredni veznik
te ta kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
teorije teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
veljajo veljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
samo samo členek
za za predlog; tožilnik
tiste tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
probleme problem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
s z predlog; orodnik
starši starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
za za predlog; tožilnik
tiste tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
imeli imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
srečo sreča samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kot kot podredni veznik
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
ne ne členek
Do do predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
sumničav sumničav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
ker ker podredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
sugerira sugerirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
normalnih normalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
in in priredni veznik
da da podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
svoj svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
okostnjak okostnjak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
omari omara samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
iz iz predlog; rodilnik
otroštva otroštvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Ali ali priredni veznik
mislite misliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
Manca Manca samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
normalnih normalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
Ali ali priredni veznik
obratno obratno splošni prislov; nedoločena stopnja
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
naj naj členek
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
o o predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
mislimo misliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
brez brez predlog; rodilnik
travm travma samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
preživeli preživeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
otroštvo otroštvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
starši starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
dali dati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
lepo lepo splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
vredno vredno splošni prislov; nedoločena stopnja
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
mogli moči glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
Ali ali priredni veznik
za za predlog; tožilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
te ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
teorije teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
veljajo veljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
In in priredni veznik
ali ali priredni veznik
drugih drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, rodilnik
primernejših primeren splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, rodilnik
za za predlog; tožilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Kolumne 2001-2007
avtor: Marko Crnkovič