Arjunove frustracije izhajajo iz dejstva, da je na pol Indijec, da je torej mulat, zaradi česar ga imajo za cigana in se posledično ne more uveljaviti. Kompenzacijo tega manka mu predstavlja droga, v kateri gre do konca (najverjetneje do heroina), in ženske. Slednje so njegov drugi problem, saj se zdi, da do njih ničesar ne čuti. S seksom si le kupuje drogo, ali pa si dokazuje, da ni peder. Arjun si namreč po vsej sili želi biti normalen in sprejet, a je to nemogoče zaradi njegove polti in nagnjenja do moških. To se pokaže ob njegovem razmerju do Bojana. Zgubljena zgodba je pravzaprav zapis o tem ljubezenskem razmerju, ki to postane šele na samem koncu. Bojan je sicer zagledan v Arjuna že od vsega začetka, a ta sam sebi noče in ne more priznati, kaj čuti do Bojana. Čeprav je ves čas jasno, da do njega ni ravnodušen, zdi se celo, da ima ta odnos z Bojanom za razliko od njegovih ženskih ljubezni edini tudi čustveno osnovo, se mu noče prepustiti. Zateka se v še daljše žure in vedno globlje tone v drogo, dokler ga ne strpajo v psihiatrično bolnišnico. Od tam pobegne in gre z Bojanom in Timom na Madagaskar, kjer Bojan in Arjun prvič seksata. To je hkrati konec romana, tako da ni povsem jasno, ali to razreši Arjunove komplekse, ali ne.