Prelomnice, obeležja, jubileji so povod za praznovanja, znajo pa biti tudi manj prijetni, kajti to je tudi čas analiz, polaganja računov, premišljevanj o smiselnosti lastnega početja. »Pevci smo narejeni tako, da nikoli nismo zadovoljni; dokler je tako, ustvarjalno napreduješ, ko postaneš z vsem zadovoljen, se tvoj razvoj ustavi. Zagotovo bi v teh 25 letih s svojim današnjim znanjem naredil marsikaj drugače, o tem ni dvoma. Verjetno pa je to del življenja in si pač rečeš: tako je bilo, tako je moralo biti. Lahko govorim tudi o poslanstvu, obsesiji, ki včasih meji že na brutalnost, ko te vloga noče izpustiti, ko ti ne pusti spati. Drugi imajo vikende, ti se ne moreš sprostiti, sploh če študiraš nove partije. Zdaj smo imeli intenzivne vaje za Puccinijevo opero Manon Lescaut, kajti septembra nas čaka koncertna izvedba; odlična opera, a je dolgo begala misli, ne meneč se za druge projekte – vmes sem recimo gostoval s Simfoniki HRT v Zagrebu. Na začetku kariere je bilo še težje, cele noči sem prebedel. No, zdaj lahko vsaj zaspim.«Geodezija, Pepel in kri